1. Rak neznanega izvora : nas izvor bolezni še zanimaErika Matos, Snežana Pavlović Djokić, Srdjan Novaković, Marina Čakš, Rok Devjak, Nežka Hribernik, Kaja Cankar, 2024, strokovni članek Povzetek: Rak neznanega izvora (RNI) je opredeljen kot karcinom ali nediferencirana neoplazma, pri kateri z naborom standardnih diagnostičnih postopkov ni mogoče odkriti izvornega mesta bolezni. Tradicionalno RNI delimo v dve podskupini, pri čemer le približno 15 % primerov predstavlja prognostično ugodno skupino. Velika večina bolnikov spada v prognostično neugodno skupino in ima ob prvi prezentaciji obsežno breme bolezni. Možnosti zdravljenja so omejene, izidi bolnikov, zdravljenih z empirično kemoterapijo (KT) s platino ali taksani, pa so še vedno slabi, srednje celokupno preživetje je manj kot 10 mesecev. Za mnoge bolnike ostaja optimalna izbira najboljše možno podporno zdravljenje. Novi pristopi k obravnavi teh bolnikov se zdijo obetavni in so temeljit premik v paradigmi zdravljenja RNI; od zdravljenja, specifičnega za organ/tkivo, k zdravljenju, usmerjenemu na posameznega bolnika, ki temelji na genomskih spremembah njegovega tumorja. Prispevek povzema trenutne dokaze o uporabi vsakega od teh pristopov. Predstavljeno je tudi zdravljenje treh bolnikov z neugodnim RNI. Ključne besede: rak neznanega izvora, molekularne značilnosti, biološki označevalci Objavljeno v DiRROS: 26.07.2024; Ogledov: 248; Prenosov: 134 Celotno besedilo (2,83 MB) |
2. Breast cancer during pregnancy : retrospective institutional case seriesErika Matos, Tanja Ovčariček, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Pregnancy associated breast cancer is a rare disease. It presents a unique entity of breast cancer with aggressive phenotype. The main aim was to evaluate how the international guidelines were followed in daily practice. Patients and methods. Data concerning patients% and tumours% characteristics, management, delivery and ma-ternal outcome were recorded from institutional electronic database. In this paper a case series of pregnant breast cancer patients treated at single tertiary institution between 2007 and 2019 are presented and the key recommenda-tions on managing such patients are summarized.Results. Fourteen patients met the search criteria. The majority of tumours were high grade, triple negative or HER2 positive, two patients were de novo metastatic. Treatment plan was made for each patient by multidisciplinary team. Eight patients were treated with systemic chemotherapy with no excess toxicity or severe maternal/fetal adverse ef-fects. In all but two patients, delivery was on term and without major complications. Only one event, which was not in whole accordance with international guidelines, was identified. It was the use of blue dye in one patient.Conclusions. Women with pregnancy associated breast cancer should be managed like non-pregnant breast cancer patients and should expect a similar outcome, without causing harm to the unborn child. To achieve a good outcome in pregnancy associated breast cancer, a multidisciplinary approach is mandatory. Ključne besede: breast cancer, pregnancy, clinical characteristics, therapeutic strategy Objavljeno v DiRROS: 22.07.2024; Ogledov: 202; Prenosov: 64 Celotno besedilo (254,75 KB) |
3. |
4. |
5. |
6. |
7. |
8. Effectiveness of adjuvant trastuzumab in daily clinical practiceErika Matos, Branko Zakotnik, Cvetka Grašič-Kuhar, 2014, izvirni znanstveni članek Povzetek: Background. Human epidermal growth factor receptor 2 (HER2) positive breast cancer is an entity with aggressive behaviour. One year of adjuvant trastuzumab significantly improves the disease free survival in the range of 40-50% and reduces the risk of dying from HER2 positive breast cancer by one third. Adjuvant treatment with trastuzumab became available in Slovenia in 2005 and the aim of this study is to explore, if the exceptional results reported in adjuvant clinical trials are achieved also in daily clinical practice. Patients and methods. An analysis of tumour and patient characteristics, type of treatment and outcome (relapse free and overall survival) of 313 patients (median age 52 years) treated at the Institute of Oncology Ljubljana in years 2005-2009 was performed. Results. Median follow-up was 4.4 years. Sixty-one patients relapsed and 24 died. Three and four years relapse free survival was 84.2% and 80.8% and the overall survival was 94.4% and 92.5%, respectively. Independent prognostic factors for relapse were tumour grade (HR 2.10; 95% CI 1.07-4.14; p = 0.031) and nodal stage (HR 1.35; 1.16-1.56; p < 0.0001) and for the overall survival nodal stage only (HR 1.36; 1.05-1.78; p = 0.021). Conclusions. The outcome in patients with adjuvant trastuzumab in daily clinical practice, treated by medical oncologists, is comparable to results obtained in international adjuvant studies. Ključne besede: breast cancer, trastuzumab, adjuvant, clinical practice Objavljeno v DiRROS: 11.04.2024; Ogledov: 583; Prenosov: 397 Celotno besedilo (549,44 KB) |
9. |
10. Triple negative breast cancer : prognostic factors and survivalTanja Ovčariček, Snježana Frković-Grazio, Erika Matos, Barbara Možina, Simona Borštnar, 2011, izvirni znanstveni članek Povzetek: Background. Triple negative breast cancer (TNBC) is defined by a lack of expression of both estrogen (ER) and progesteron(PgR) receptors as well as human epidermal growth factor receptor 2 (HER2). Our retrospective analysis addressed prognostic factors for short- and long-term outcomes of patients (pts) with TNBC pts treated in routine clinical practice. Patient and methods.Our retrospective study included 269 TNBC treated at Institute of Oncology Ljubljana between March 2000 and December 2006. The collected data included patientsć, tumoursć and treatmentsć characteristics. The survival analyses were performed using the Kaplan-Meier method. The Cox proportional hazard model was used in the multivariate analysis. Results. The median age ofour patients was 55.3 yrs (23-88.5) and the median follow-up was 5.9 yrs (0.3-9.6). Six (2%) pts experienced local only, 79 (92%) pts distal recurrenceand 66 (24%) died. The predominant localisation of the first relapsewas in visceral organs (70.4%). The 5-year disease-free survival (DFS) for the entire group was 68.2% and the 5-year overall survival (OS) was 74.5%.We found a pattern of high recurrence rate in the first 3 years following the diagnosis and a clear decline in recurrence rate over the next 3years. In the univariate analysis age, nodal status, size and lymphovascular invasion (LVI) were found to have a significant impact on DFS as well as on OS. In the multivariate analysis only age (HR=1.79; 95%CI=1.14-2.82; p=0.012) and nodal status (HR=2.71; 95%CI=1.64-4.46; p<0.001) retained their independent prognostic value for DFS and for OS only the nodal status (HR=2.96; 95%CI=1.51-5.82; p=0.002). (Abstract truncated at 2000 characters) Objavljeno v DiRROS: 19.03.2024; Ogledov: 367; Prenosov: 140 Celotno besedilo (536,99 KB) |