Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Dragan %C5%BDnidar%C4%8Di%C4%8D) .

11 - 20 / 21
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
11.
12.
Gozdarsko načrtovanje na Zavodu za gozdove Slovenije - prehojena pot in razvojni izzivi
Matjaž Guček, Dragan Matijašič, Aleš Poljanec, 2019, strokovni članek

Povzetek: V zadnjih petindvajsetih letih se je gozdarsko načrtovanje racionaliziralo in posodabljalo. Vpeljana je kontrolna vzorčna metoda na območju celotne Slovenije, dosežen je znaten napredek pri zajemanju, shranjevanju in obdelavi podatkov o gozdovih in gospodarjenju z njimi, poenotene in podrobno opredeljene so vsebine gozdarskih načrtov, opredeljena so merila za vrednotenje funkcij gozdov, v gozdarsko načrtovanje je tudi formalno uvedena participacija, kar je prispevalo k uresničevanju večnamenskega gospodarjenja z gozdovi. Načrti so postali pomembna podlaga za upravljanje območij Natura 2000. Z izvajanjem lovskoupravljavskega načrtovanja se je okrepil ekosistemski pristop pri upravljanju gozdov. Gozdarsko načrtovanje se mora stalno posodabljati in vključevati nove tehnološke možnosti. Pridobljene izkušnje so pomembna podlaga za spremembe načrtovanja. Glede na spremenjene okvirne pogoje gospodarjenja z gozdovi in nove tehnološke možnosti bo posodobitev usmerjena v vsebine načrtov, zajem podatkov o sestojih in modeliranje ter načrtovanje usmerjanje razvoja gozdov, sodelovanje z uporabniki, razvoj gozdarskega informacijskega sistema, koncept funkcij gozdov in postopke sprejemanja gozdnogospodarskih in lovskoupravljavskih načrtov.
Ključne besede: gozdarsko načrtovanje, gozdarski informacijski sistem, prenova, Zavod za gozdove Slovenije
Objavljeno v DiRROS: 16.11.2019; Ogledov: 2820; Prenosov: 745
.pdf Celotno besedilo (133,60 KB)

13.
Prikaz izvršenih radova na rekultivaciji pošumljavanjem u Reik- "Kolubara" sa analizom visinskog prirasta četinarskih vrsta
Dragan Vuletić, 1981, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3105; Prenosov: 1543
.pdf Celotno besedilo (640,02 KB)

14.
Gospodarjenje z jelko v Sloveniji
Andrej Bončina, Andrej Ficko, Matija Klopčič, Dragan Matijašič, Aleš Poljanec, 2009, izvirni znanstveni članek

Povzetek: V prispevku analiziramo strukturo in razvojne značilnosti sestojev z jelko, gospodarjenje in posek jelke po stirih rastiščnih skupinah (A-D) glede na gojitveno ekološke značilnosti jelke na podlagi podatkovnih zbirk Zavoda za gozdove Slovenije. V lesni zalogi jelke prevladuje srednje debelo (d=30-49 cm)in debelo drevje (d=50 cm in veè) (84,9 %). Najveè (45 %) debelih jelk je vdinarskih jelovjih in jelovih bukovjih (skupina B), razvojno najmlajsa je jelka v jelovjih s praprotmi in na drugih jelovih rastiščih na nekarbonatu (skupina C). Analiza debelinske strukture jelke in stevila dreves iz prve in druge izmere na stalnih vzorčnih ploskvah ter naraščanje povprečnega premera posekanih jelk v obdobju zadnjih 14 let nakazujejo staranje in regresijo jelke, ki sta izrazitejša v skupini B. Vraščanje jelke prek meritvenega praga je največje v skupini C (19,2/ha/10 let) in se statistično značilno razlikuje od drugih skupin. Najmanjšo vrast jelke ugotavljamo v skupini B (4,2/ha/10 let), jakost poseka jelke je tu najvišja (22,3 % LZ) z najvišjim povprečnim premerom posekanih jelk (42,5 cm) in 48 % sanitarne sečnje. Za aktivno ohranjanje jelke je pomembno predvsem zmanjšanje vpliva jelenjadi in skrbno ter diferencirano gojitveno ukrepanje z daljšimi parcialnimi pomladitvenimi dobami. Predlagamo tudi nekatere druge ukrepe.
Ključne besede: jelka, Abies alba Mill., gozdovi, razvoj gozdov, rastlinojeda divjad, divjad, struktura sestojev, rast sestojev, razvoj sestojev, smrekovi gozdovi
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4639; Prenosov: 2000
.pdf Celotno besedilo (757,54 KB)

15.
Razširjenost bukve in strukturne značilnosti bukovih sestojev v Sloveniji
Andrej Ficko, Matija Klopčič, Dragan Matijašič, Aleš Poljanec, Andrej Bončina, 2008, izvirni znanstveni članek

Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4294; Prenosov: 1970
.pdf Celotno besedilo (7,55 MB)

16.
17.
18.
19.
20.
Varnost cestnega prometa
Ljubo Bavcon, Bogomil Brvar, Mitja Muršič, Nina Peršak, Dragan Petrovec, Tatjana Polak, 2011, znanstvena monografija

Ključne besede: cestni promet, varnost, kaznovalno pravo, kazni, prometne nesreče, prekrški
Objavljeno v DiRROS: 27.11.2015; Ogledov: 6590; Prenosov: 1155
.pdf Celotno besedilo (7,20 MB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh