81. A review of methane activation reactions by halogenation : catalysis, mechanism, kinetics, modeling, and reactorsDavid Bajec, Matic Grom, Damjan Lašič Jurković, Andrii Kostyniuk, Matej Huš, Miha Grilc, Blaž Likozar, Andrej Pohar, 2020, pregledni znanstveni članek Ključne besede: methane, halogenation, catalysis, density functional theory, kinetics, mechanism
Objavljeno v DiRROS: 16.04.2020; Ogledov: 2109; Prenosov: 1348
 Celotno besedilo (3,75 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
82. Analiza konizacij v Sloveniji v letih 2009-2018 : diagnostika, zdravljenje in rezultati zdravljenja predrakavih sprememb materničnega vratu v SlovenijiAna Lasič, Urška Ivanuš, Tine Jerman, Špela Smrkolj, Branko Cvjetičanin, David Lukanovič, Mojca Florjančič, 2019, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Ključne besede: rak materničnega vratu, presejalni programi, citopatologija
Objavljeno v DiRROS: 10.04.2020; Ogledov: 2080; Prenosov: 866
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
83. |
84. Ecological time series and integrative taxonomy unveil seasonality and diversity of the toxic diatom Pseudo-nitzschia H. Peragallo in the northern Adriatic SeaTimotej Turk Dermastia, Federica Cerino, David Stanković, Janja Francé, Andreja Ramšak, Magda Tušek-Žnidarič, Alfred Beran, Vanessa Natali, Marina Cabrini, Patricija Mozetič, 2020, izvirni znanstveni članek Ključne besede: Pseudo-nitzschia, morphology, phylogeny, seasonality, time series, Adriatic Sea
Objavljeno v DiRROS: 18.03.2020; Ogledov: 2729; Prenosov: 842
Povezava na datoteko |
85. Obsevanje bolnikov z vstavljenim srčnim spodbujevalnikom ali defibrilatorjemIrena Oblak, Primož Peterlin, David Žižek, 2019, strokovni članek Povzetek: Znano je, da ionizirajoče sevanje lahko okvari vstavljeno elektronsko napravo, kot je srčni spodbujevalnik (angl. pacemaker, PM) ali kardioverter-defibrilator (angl. implantable cardioverter defibrillator, ICD), če leži v obsevalnem polju. Nedavna odkritja pa navajajo tudi možno okvaro elektronske naprave, ki leži izven obsevalnega polja, zaradi sipanega sevanja oz. nastanka sekundarnih nevtronov, predvsem pri uporabi višjih energij fotonskega snopa. Iz tega razloga so bila izdelana nova priporočila obsevanja bolnikov z vstavljenimi srčnimi spodbujevalniki ali kardioverterji-defibrilatorji.
Ključne besede: radioterapija, srčni spodbujevalnik, okvara elektronske naprave, defibrilator
Objavljeno v DiRROS: 13.01.2020; Ogledov: 2363; Prenosov: 770
Celotno besedilo (83,54 KB) |
86. Razvoj gozdnih sestojev na nekdanjih novinah v KoprivniJanez Golob, Milan Golob, David Hladnik, 2019, izvirni znanstveni članek Povzetek: Na raziskovalnih ploskvah, ki ležijo na nekdanjih novinah na območju katastrske občine Koprivna, smo v septembru leta 2017 opravili šesto zaporedno polno izmero. Gozdovi na raziskovalnih ploskvah so v zasebni lasti in na njih od vzpostavitve le-teh v letu 1960 niso gospodarili. V naravnem sukcesijskem razvoju, ki se je začel pred 70 oziroma 100 leti, je na ploskvah prevladala smreka, spreminjanje sestojnih gostot bi lahko primerjali z Reinekejevem pravilom (SDI) o gostoti sestojev in samoizločanju dreves. Na raziskovalnih ploskvah se lesna zaloga giblje od 566,4 m3/ha do 761,3 m3/ha, temeljnica pa od 48,7 m2/ha do 61,7 m2/ha. Opazili smo skokovito povečanje višinskih krivulj smreke in macesna v sestojih. V neredčenih sestojih prevladujejo drevesa z visokimi neugodnimi vrednostmi dimenzijskega razmerja h/d.
Ključne besede: novinarjenje, raziskovalne ploskve, gozdovi na opuščenih kmetijskih površinah, sukcesijski razvoj
Objavljeno v DiRROS: 29.11.2019; Ogledov: 6681; Prenosov: 2101
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
87. Razvoj gozdnih sestojev na nekdanjih novinah v KoprivniJanez Golob, Milan Golob, David Hladnik, 2019, izvirni znanstveni članek Povzetek: Na raziskovalnih ploskvah, ki ležijo na nekdanjih novinah na območju katastrske občine Koprivna, smo v septembru leta 2017 opravili šesto zaporedno polno izmero. Gozdovi na raziskovalnih ploskvah so v zasebni lasti in na njih od vzpostavitve le-teh v letu 1960 niso gospodarili. V naravnem sukcesijskem razvoju, ki se je začel pred 70 oziroma 100 leti, je na ploskvah prevladala smreka, spreminjanje sestojnih gostot bi lahko primerjali z Reinekejevem pravilom (SDI) o gostoti sestojev in samoizločanju dreves. Na raziskovalnih ploskvah se lesna zaloga giblje od 566,4 m3/ha do 761,3 m3/ha, temeljnica pa od 48,7 m2/ha do 61,7 m2/ha. Opazili smo skokovito povečanje višinskih krivulj smreke in macesna v sestojih. V neredčenih sestojih prevladujejo drevesa z visokimi neugodnimi vrednostmi dimenzijskega razmerja h/d.
Ključne besede: novinarjenje, raziskovalne ploskve, gozdovi na opuščenih kmetijskih površinah, sukcesijski razvoj
Objavljeno v DiRROS: 29.11.2019; Ogledov: 1862; Prenosov: 574
Povezava na celotno besedilo |
88. Razlike v fenološkem razvoju prevladujočih drevesnih vrst na Pahernikovi gozdni posesti ocenjene z analizo satelitskih posnetkovAnže Martin Pintar, David Hladnik, 2019, izvirni znanstveni članek Povzetek: Fenološke razlike prevladujočih drevesnih vrst na območju Pahernikove posesti smo ocenjevali na podlagi satelitskih posnetkov misije Sentinel-2. Analizirali smo normirane diferencialne vegetacijske indekse (NDVI) v obdobju od 29. marca do 15. oktobra 2017. Na podlagi razlik v vegetacijskem indeksu NDVI je mogoče ocenjevati fenološki razvoj prevladujočih drevesnih vrst bukve (Fagus sylvatica L.), smreke (Picea abies L. (Karsten)) in macesna (Larix decidua Mill.) v gozdnih sestojih. Na območju posesti ugotavljamo omejitve ocenjevanja fenološkega razvoja smreke v mešanih sestojih smreke in jelke (Abies alba Mill.), ki imajo podobne vrednosti NDVI. Pri bukvi pa smo ugotovili manjšanje vrednosti NDVI na posnetkih 21. aprila in 5. oktobra z višanjem nadmorske višine, kar povezujemo s poznejšim olistanjem in hitrejšim rumenenjem listov bukve na višjih nadmorskih višinah.
Ključne besede: raznodobni gozdovi, bukev, Fagus sylvatica L., smreka, Picea abies L. (Karsten), gradient nadmorske višine, Sentinel-2, NDVI, kompozitna slika, Dravsko Pohorje
Objavljeno v DiRROS: 19.10.2019; Ogledov: 2856; Prenosov: 801
Celotno besedilo (512,90 KB) |
89. |
90. Predlog prostorske razporeditve izbranih primestnih gozdov na podlagi daljinsko pridobljenih podatkov in terenske kontroleDavid Hladnik, Sebastian Bambič, Aleš Benčina, Jan Mihelič, Žiga Repotočnik, Janez Pirnat, 2019, strokovni članek Povzetek: V pričujočem prispevku predstavljamo predlog opredelitve t.i. primestnih gozdov na podlagi študije, ki sta jo predstavila Pirnat in Hladnik (2018), v kateri sta analizirala zgradbo krajine in povezljivost gozdov v mestnem in obrobnem območju 30 največjih slovenskih mest. Članek je služil kot osnova za delo s študenti pri dveh izbirnih predmetih Gozdovi, ljudje in trajnostne krajine in Prostorski monitoring naravnega okolja na magistrskem študijskem programu druge stopnje Gozdarstvo in upravljanje gozdnih ekosistemov. Študentje so v okviru seminarjev na podlagi predstavljene metodologije članka (Pirnat in Hladnik, 2018), zbirke podatkov o državnih cestah, podatkovne zbirke CORINE Land Cover, podatkov o gozdnih sestojih, podrobnega digitalnega modela reliefa ter na podlagi terenskih ogledov v programskem okolju ArcMap izdelali predlagane spremembe površin t. i. primestnih gozdov štirih izbranih mest (Grosuplje, Kočevje, Ljubljana, Slovenj Gradec). To delo je primerna osnova za izdelavo metodologije določanja primestnih gozdov, če se bo pokazala potreba.
Ključne besede: primestni gozdovi, krajinska ekologija, daljinsko zaznavanje, Lidar
Objavljeno v DiRROS: 23.04.2019; Ogledov: 3065; Prenosov: 853
Celotno besedilo (255,15 KB) |
