Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (David %C5%A0tefani%C4%8D) .

111 - 120 / 124
Na začetekNa prejšnjo stran45678910111213Na naslednjo stranNa konec
111.
Gozdni habitatni tipi območij Natura 2000 v krajinski zgradbi Pohorja
David Hladnik, Matej Tajnikar, 2008, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: Natura 2000, gozdni habitatni tipi, monitoring, krajinska zgradba, Pohorje
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4513; Prenosov: 2000
.pdf Celotno besedilo (3,52 MB)

112.
Ocenjevanje prostorske zgradbe jelovo-bukovih sestojev
David Hladnik, 2004, izvirni znanstveni članek

Povzetek: V treh sestojih jelovo-bukovih gozdov na visokem krasu smo raziskali sestojno strukturo in njeno prostorsko zgradbo. Na treh raziskovalnih ploskvah, velikih2 ha, smo izmerili koordinate dreves ter njihove dendrometrijske znake.Raziskovalne ploskve v treh sestojih se med seboj razlikujejo po svoji zgradbi, gostotah in tudi po parametrih prostorske zgradbe, ki smo jih ocenilina podlagi metod za ocenjevanje prostorske razmestitve dreves. Za drevesa v I in II debelinskem razredu smo izračunali višje povprečne relativnerazlike v sestojnih gostotah kot za debelejša drevesa. Ko so vzorčne ploskve presegle velikost 6 a, so bile povprečne relativne razlike pri ocenjevanju števila dreves v III debelinskem razredu v vseh treh sestojih manjše od 30 % v vseh treh sestojih. Na podlagi teoretičnih modelov je bilo mogoče o šopasti rasti dreves sklepati le v sestoju s prevladujočo jelko. V dveh sestojih jelke in bukve smo določili tudi sestojne skupine, ki so jih oblikovala drevesa na površini do 0,5 ha. Za jelko, smreko in bukev smo ocenili (P<0,01), da se njihova prostorska razmestitev razlikuje od slučajnostne, te drevesne vrste pa so oblikovale tudi različno velike sestojneskupine na površini do 0,25 ha. Ker so bila dominatna drevesa v vseh treh sestojih enakomerno in slučajnostno razporejena, sklepamo, da sestoji tudi po obdobju propadanja jelke niso postali razgrajeni.
Ključne besede: sestojna gostota, prostorska razmestitev, jelovo-bukovi sestoji
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4597; Prenosov: 1990
.pdf Celotno besedilo (404,54 KB)

113.
Kakovost prostorskih podatkov in informacij o slovenskih gozdnatih krajinah
David Hladnik, Janez Zafran, 1996, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: prostorski podatki, kakovost, GIS, krajina, zgradba
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4394; Prenosov: 1977
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

114.
Vzajemnost fiziografskih dejavnikov in vegetacije ter rabe prostora na Kočevskem
David Hladnik, 2002, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: raba prostora, vegetacijska karta, fiziografski dejavnik, medsebojni vpliv, GIS, Kočevska, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4452; Prenosov: 1979
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

115.
116.
Zaključno poročilo naloge Javna okoljska služba 2012
Laura Žižek, Špela Planinšek, Mitja Skudnik, David Hladnik, Milan Kobal, Gašper Okršlar, Daniel Žlindra, Primož Simončič, 2013, končno poročilo o rezultatih raziskav

Ključne besede: gozdarstvo, gozdna inventura
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3080; Prenosov: 950
.pdf Celotno besedilo (119,86 MB)

117.
Splošne pripombe na vsebino gozdnogospodarskih načrtov gozdnogospodarskih enot
Marko Kovač, Gal Kušar, Lado Kutnar, Robert Robek, 2008, izvedensko mnenje, arbitražna odločba

Ključne besede: gozdnogospodarski načrti
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2609; Prenosov: 714
.pdf Celotno besedilo (812,71 KB)

118.
119.
Morphological evidence for the presence of the Danube Crested Newt, Triturus dobrogicus (Kiritzescu, 1903), in Slovenia
David Stanković, Teo Delić, 2012, izvirni znanstveni članek

Objavljeno v DiRROS: 11.07.2017; Ogledov: 3274; Prenosov: 1065
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

120.
Iskanje izvedeno v 0.39 sek.
Na vrh