51. |
52. |
53. Slabo diferencirani in nediferencirani raki ščitnice ter obeti novih možnosti sistemskega zdravljenjaFranc Pompe, Branko Zakotnik, Cvetka Grašič-Kuhar, 2010, strokovni članek Povzetek: V članku je opisana zgodovina klasifikacije vmesne skupine ščitničnih rakov, ki so uvrščeni med zrele oblike ščitničnega raka (WDTC) in nezrele oblike (ATC). Ta vmesna skupina se imenuje slabo diferencirani rak ščitnice (PDTC). Tumorji iz te skupine povzročajo slab potek bolezni z lokalno ponovitvijo bolezni ali oddaljenimi zasevki ali z obojim, medtem ko je pri največji skupini dobro diferenciranih rakov ščitnice, ki predstavljajo veliko večino rakov ščitnice, napoved poteka bolezni večinoma veliko ugodnejša. Po poteku so slabo diferencirani raki ščitnice podobni nezreli obliki ščitničnega raka, vendar pa je ob izbranem zdravljenju pričakovati znatno boljše preživetje kot pri anaplastičnem raku. Opisane so nekatere patološke značilnosti slabo diferenciranih rakov in osnovna klinična slika. Prikazani so tudi 3 primeri bolnikov, od tega 2 bolnic z izjemnim potekom in 1 bolnika s pričakovanim potekom bolezni. Nakazane so tudi nove možnosti sistemskega zdravljenja raka ščitnice.
Ključne besede: rak (medicina), ščitnica, zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3170; Prenosov: 814
 Celotno besedilo (217,62 KB) |
54. |
55. Mesto imunoterapije pri zdravljenju rakaCvetka Grašič-Kuhar, 2017, strokovni članek Povzetek: Začetni poskusi zdravljena z imunoterapijo segajo v leto 1893.Skoraj stoletje kasneje pa so bila odobrena prva zdravila, ki jih štejemo med imunoterapijo, kot sta interferon in interlevkin. Vlogo imunskega sistema pri raku znanstveniki v zadnjih letih razlagajo s pomočjo protitumorskega imunskega cikla. V prvem koraku tega cikla pride do sproščanja tumorskih antigenov (neoantigenov), ki jih antigen predstavitvene celice spoznajo in ujamejo. V drugem koraku jih v bezgavkah predstavijo celicam T. Za aktivacijo in determinacijo celic T v smeri citotoksičnih T-celic je potreben še dodaten stimulatorni signal. Morebitni inhibitorni signali pa aktivacijo celic T zavirajo oz. preprečujejo čezmerno aktivacijo in avtoimunost. Aktivirane celice T po krvi potujejo v tumor. Tumorsko celico prepoznajo prek T-celičnega receptorja. S tem preide do uničenja tumorske celice. V sami tumorski stromi pa so lahko različni inhibitorni signali, ki delovanje citotoksičnih celic T onemogočijo. V prispevku so predstavljeni možni načini vplivanja na protitumorski imunski cikel in trenutno registrirana zdravila s področja imunoterapije.
Ključne besede: imunoterapija, protitumorski imunski cikel, stimulatorni signali
Objavljeno v DiRROS: 16.03.2018; Ogledov: 3210; Prenosov: 843
Celotno besedilo (817,26 KB) |
56. Sistemsko zdravljenje napredovalega medularnega karcinoma ščitniceCvetka Grašič-Kuhar, 2016, pregledni znanstveni članek Povzetek: Medularni karcinom ščitnice nastane iz nevroendokrinih celic ščitnice, ki izločajo kalcitonin. Kalcitonin je specifičen marker medularnega raka ščitnice. Pri lokalno napredovalem ali metastaskem medularnem raku ščitnice ob simptomtskem progresu prihaja v poštev zdravljenje s tirozin kinaznimi inhibitorji. Registrirani substanci sta vandetanib in cabozantinib, učinkoviti pa sta tudi sorafenib in sunitinib. Izbira zdravljenja je individualizirana glede na breme bolezni in spremljajoče bolezni. Zelo pomembno je tudi podporno (na simptome usmerjeno) zdravljenje.
Ključne besede: medularni karcinom ščitnice, rak ščitnice, sistemsko zdravljenje, napredovali rak
Objavljeno v DiRROS: 03.01.2018; Ogledov: 3505; Prenosov: 913
Celotno besedilo (430,68 KB) |
