11. |
12. Prediktivna vloga tumorske limfocitne infiltracije za dosego popolnega patološkega odgovora po predoperativnem sistemskem zdravljenju pri zgodnjem raku dojkeKlara Geršak, Barbara Gazić, Andreja Klevišar Ivančič, Primož Drev, Nina Ružić Gorenjec, Cvetka Grašič-Kuhar, 2022, objavljeni povzetek strokovnega prispevka na konferenci Ključne besede: onkologija, rak dojke, kemoterapija
Objavljeno v DiRROS: 03.02.2023; Ogledov: 405; Prenosov: 96
 Celotno besedilo (38,68 KB) |
13. Nižje število cirkulirajočih tumorskih celic v poznih linijah razsejanega raka dojkSilvester Jernej, Klara Geršak, Marina Mencinger, Tanja Ovčariček, Tanja Jesenko, Živa Modic, Simona Miceska, Maja Čemažar, Veronika Kloboves-Prevodnik, Cvetka Grašič-Kuhar, 2022, objavljeni povzetek strokovnega prispevka na konferenci Ključne besede: onkologija, rak dojke, kemoterapija
Objavljeno v DiRROS: 03.02.2023; Ogledov: 426; Prenosov: 118
Celotno besedilo (45,75 KB) |
14. Morfološke značilnosti cirkulirajočih tumorskih celic raka dojk v krvi po izolaciji na podlagi njihovih fizikalnih ali bioloških lastnostiSimona Miceska, Tanja Jesenko, Živa Modic, Cvetka Grašič-Kuhar, Maja Čemažar, Urška Matkovič, Jerneja Varl, Anamarija Kuhar, Veronika Kloboves-Prevodnik, 2022, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Ključne besede: citologija, diagnostika, onkologija
Objavljeno v DiRROS: 27.01.2023; Ogledov: 419; Prenosov: 118
Celotno besedilo (241,64 KB) |
15. Pogostnost in jakost simptomov med kemoterapijo : primerjava med poročanjem bolnic in zdravnikovNina Privšek, Tina Zupančič, Ema Grašič, Marjetka Sraka, Timotej Kovač, Matjaž Kukar, Cvetka Grašič-Kuhar, 2022, objavljeni povzetek strokovnega prispevka na konferenci Ključne besede: onkologija, rak dojke, kemoterapija
Objavljeno v DiRROS: 27.01.2023; Ogledov: 378; Prenosov: 104
Celotno besedilo (47,18 KB) |
16. Poročanje o neželenih učinkih med zdravljenjem s kemoterapijo : analiza raziskave OnkovedNina Privšek, Tina Zupančič, Ema Grašič, Marjetka Sraka, Klara Grad, Timotej Kovač, Matjaž Kukar, Cvetka Grašič-Kuhar, 2022, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Zdravljenje s kemoterapijo je povezano s številnimi stranskimi učinki, ki so večinoma blagi in prehodne narave. Objektiviziramo jih glede na 5. izdajo skupnih terminoloških kriterijev za neželene učinke (angl. Common terminology criteria for adverse events; CTCAE). V zadnjih letih so v klinično uporabo vstopile tudi lestvice za bolnikovo poročanje neželenih učinkov (npr. PRO-CTCAE; angl. Patient reported outcomeCommon terminology criteria for adverse events). Raziskave, ki so do sedaj primerjale zdravnikova in bolnikova poročila o stranskih učinkih, so ugotovile, da zdravniki poročajo statistično značilno manj simptomov in nižje graduse kot bolniki. Nadalje je bilo ugotovljeno tudi, da tesnejši nadzor nad stranskimi učinki privede do hitrejše razrešitve težjih oblik le-teh. V pričujočem prispevku predstavljamo rezultate raziskave, ki smo jo izvedli na Onkološkem inštitutu Ljubljana za oceno stopnje pojavnosti ter razlik v beleženju stranskih učinkov s strani zdravnikov in bolnikov. V sklopu raziskave smo ocenjevali tudi kakovost življenja med zdravljenjem s kemoterapijo in doprinos uporabe mobilne aplikacije k učinkovitejšem obvladovanju stranskih učinkov v vsakdanji klinični praksi.
Ključne besede: neželeni učinki, bolniki, sistemsko zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 17.01.2023; Ogledov: 492; Prenosov: 111
Celotno besedilo (515,71 KB) |
17. Bolnikova ocena neželenih učinkov zdravljenjaCvetka Grašič-Kuhar, 2022, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Bolnikova ocena izida (angl. patient reported outcome - PRO) pomeni katerokoli oceno bolnikovega zdravja, ki pride neposredno od bolnika brez vmesnega posrednika. PRO v zadnjem desetletju pridobiva na pomenu. Poleg ‘’zdravljenja usmerjenega na tumor’’ se vedno bolj uveljavlja princip ‘’zdravljenja usmerjenega na bolnika’’. Zaradi tega so se izoblikovali različni instrumenti, s katerimi zajemamo bolnikovo poročanje zdravja in neželenih učinkov zdravljenja. Najbolj uveljavljeni so validirani vprašalniki, ki jih bolnik izpolnjuje v papirni ali elektronski obliki. Drugi načini, ki se uveljavljajo, pa so poročanje PRO (izbranih simptomov) preko tablice ali pametnih telefonov. Študije kažejo, da ustrezna obravnava PRO, poročanih sprotno med zdravljenjem, prispeva k izboljšanju kakovosti življenja bolnikov, bolnikom daje občutek varnosti, zmanjša število obiskov urgenc in število hospitalizacij, pri metastatskem raku lahko celo podaljša preživetje.
Ključne besede: neželeni učinki, bolniki, sistemsko zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 17.01.2023; Ogledov: 350; Prenosov: 77
Celotno besedilo (70,43 KB) |
18. |
19. Prikaz primera : rak hipofarinksaCvetka Grašič-Kuhar, 2022, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Povzetek: Ponovljeni in metastatski rak glave in vratu je imel do nedavnega slabo prognozo z medianim preživetjem okoli 10 mesecev. Z uvedbo imunoterapije se je mediano preživetje podaljšalo za 3 mesece, pri majhnem deležu bolnikov so možne dolgotrajne remisije, morda celo ozdravitve. Predstavljamo primer zdravljenja 65-letne bolnice s primarno metastatskim rakom hipofarinksa.
Ključne besede: rak glave in vratu, sistemsko zdravljenje, onkološko zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 06.01.2023; Ogledov: 322; Prenosov: 102
Celotno besedilo (87,40 KB) |
20. Sistemska terapija raka glave in vratuCvetka Grašič-Kuhar, 2022, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Povzetek: Sistemsko zdravljenje se razlikuje glede na histološki podtip raka glave in vratu. Pri ploščatoceličnem raku, takšnih je več kot 90 % vseh rakov tega predela, ima najpomembnejšo vlogo citostatik cisplatin. Pri zgodnjem raku ima vlogo senzibilizatorja med radikalno ali pooperativno kemoradioterapijo. Indukcijska kemoterapija se uporablja redko, na primer pri zdravljenju z namenom ohranitve grla ali hitrega zmanjšanja bremena bolezni. Pri metastatski ali ponovljeni bolezni je sistemska terapija osnovni način zdravljenja. Izbira zdravljenja temelji na zmogljivosti in prehranskem stanju bolnika, pridruženih boleznih, občutljivosti na zdravljenje s platino, izraženosti faktorja PD-L1 (angl. programmed death – ligand 1), bremenu in lokaciji bolezni ter hitrosti rasti tumorja. Bolnike z dobro zmogljivostjo v prvi liniji zdravimo s kemoterapijo (5-fluorouracil in cisplatin) in imunoterapijo (pembrolizumab) ali samo s pembrolizumabom. Če PD-L1 ni izražen, zdravimo s kombinacijo kemoterapije in cetuksimaba. Bolnike v slabšem stanju zmogljivosti ali pri bolezni, rezistentni na cisplatin, zdravimo z monokemoterapijo (na primer paklitaksel, gemcitabin, metotreksat) ali imunoterapijo z nivolumabom ali pa le s podporno terapijo.
Ključne besede: rak glave in vratu, sistemsko zdravljenje, onkološko zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 06.01.2023; Ogledov: 386; Prenosov: 82
Celotno besedilo (117,58 KB) |
