111. Poročilo o preskusu št.: LVG 2021-345 : opis vzorca: Juglans regia, veja (z listi ali brez) ali poganjki, št. enot 1 : namen testiranja: sum na: Anoplophora glabripennisMaarten De Groot, Andreja Kavčič, 2021, izvedensko mnenje, arbitražna odločba Ključne besede: varstvo gozdov, morfološke analize, Juglans regia, navadni oreh, Anoplophora glabripennis, azijski kozliček
Objavljeno v DiRROS: 29.10.2021; Ogledov: 667; Prenosov: 0 |
112. Comparing environmental impacts of alien plants, insects and pathogens in protected riparian forestsKatharina Lapin, Sven Bacher, Thomas L. Cech, Rok Damjanić, Franz Essl, Freya-Isabel Georges, Gernot Hoch, Andreja Kavčič, András Koltay, Saša Kostić, Ivan Lukić, Aleksander Marinšek, Laszlo Nagy, Sonja Novak Agbaba, Janine Oettel, Saša Orlović, Leopold Poljaković-Pajnik, Marcus Sallmannshofer, Martin Steinkellner, Srdjan Stojnić, Marjana Westergren, Milica Zlatković, Anita Zolles, Maarten De Groot, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: The prioritization of alien species according to the magnitude of their environmental impacts has become increasingly important for the management of invasive alien species. In this study, we applied the Environmental Impact Classification of Alien Taxa (EICAT) to classify alien taxa from three different taxonomic groups to facilitate the prioritisation of management actions for the threatened riparian forests of the Mura-Drava-Danube Biosphere Reserve, South East Europe. With local experts we collated a list of 198 alien species (115 plants, 45 insects, and 38 fungi) with populations reported in southeast European forest ecosystems and included them in the EICAT. We found impact reports for 114 species. Eleven of these species caused local extinctions of a native species, 35 led to a population decrease, 51 to a reduction in performance in at least one native species and for 17 alien species no effects on individual fitness of native species were detected. Fungi had significantly highest impact and were more likely to have information on their impacts reported. Competition and parasitism were the most important impact mechanisms of alien species. This study is, to our knowledge, the first application of EICAT to all known alien species of several taxonomic groups in a protected area. The impact rankings enabled to identify taxa that generally cause high impacts and to prioritize species for the management in protected areas according to their impact magnitudes. By following a standardized impact protocol, we identified several alien species causing high impacts that do not appear on any expert-based risk list, which are relevant for policymakers. Thus, we recommend that alien species be systematically screened to identify knowledge gaps and prioritize their management with respect to spatio-temporal trends in impact magnitudes.
Ključne besede: alien species, biological invasions, EICAT, invasive species management, protected areas, species prioritization
Objavljeno v DiRROS: 29.10.2021; Ogledov: 830; Prenosov: 659
 Celotno besedilo (1,13 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
113. |
114. |
115. |
116. Učinki usposabljanj za sistem za zgodnje obveščanje in hitro odzivanje (ZOHO) na tujerodne vrste v slovenskih gozdovihBoris Rantaša, Andreja Gregorič, Lidija Turk, Marija Kolšek, Maarten De Groot, Andrej Verlič, Simon Zidar, Andreja Kavčič, Nikica Ogris, Lado Kutnar, Aleksander Marinšek, Barbara Piškur, Dušan Jurc, Janez Kermavnar, Špela Jagodic, Jana Kus Veenvliet, Judita Malovrh, 2021, strokovni članek Povzetek: Prepoznavanje invazivnih tujerodnih vrst (ITV) na terenu in hiter odziv na nove najdbe ITV v gozdovih sta med ključnimi izzivi gozdarske stroke. Z namenom krepitve zmogljivosti za zgodnje zaznavanje tujerodnih vrst v gozdovih je bilo v okviru projekta Osveščanje, usposabljanje in ukrepanje za invazivne tujerodne vrste v gozdu (LIFE ARTEMIS), ki je potekal v letih 2016-2020, 33 izobraževanj po Sloveniji in eno v tujini. Skupno se je izobraževanj udeležilo 1.059 udeležencev. Izobraževanja so bila izvedena za izvajalce usposabljanj, strokovnjake, lastnike gozdov, prostovoljce in zaposlene v podjetjih, povezanih z gozdom. Izobraževalni cilji usposabljanj so bili doseženi. Analiza samoocenjevalnih vprašalnikov udeležencev izobraževanj je pokazala, da so bili pred usposabljanjem malo do srednje usposobljeni, po usposabljanju pa srednje do dobro. Pred usposabljanjem je manj kot polovica anketirancev vedela, kako se odzvati, ko opazijo ITV v gozdu. Po usposabljanju pa je to vedelo več kot 90 % anketiranih. Po usposabljanju za prenos sistema za zgodnje obveščanje in hitro odzivanje (ZOHO) v druge evropske države je več kot 80 % anketiranih odgovorilo, da so se naučili nekaj novega o ITV, 79 % anketiranih pa si želi tudi v prihodnje sodelovati v sistemu ZOHO. Udeleženci si v prihodnje želijo predvsem dodatnih znanj na področju prepoznavanja ITV ter več terenskih izobraževanj. V prispevku predstavljamo rezultate spremljanja uspešnosti usposabljanj in razpravo o morebitni potrebi po dodatnih usposabljanjih na področju obveščanja in hitrega odzivanja za tujerodne vrste v gozdnem prostoru.
Ključne besede: izobraževanje, invazivke, invazivne tujerodne vrste, sistem za zgodnje obveščanje in hitro odzivanje, anketiranje ciljnih skupin, gozdovi, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 26.10.2021; Ogledov: 1208; Prenosov: 349
Celotno besedilo (582,71 KB) |
117. |
118. |
119. |
120. |
