141. In-depth study of tomato and weed viromes reveals undiscovered plant virus diversity in an agroecosystemMark Paul Selda Rivarez, Anja Pecman, Katarina Bačnik, Olivera Maksimović, Ana Vučurović, Gabrijel Seljak, Nataša Mehle, Ion Gutiérrez-Aguirre, Maja Ravnikar, Denis Kutnjak, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: Background: In agroecosystems, viruses are well known to influence crop health and some cause phytosanitary and economic problems, but their diversity in non-crop plants and role outside the disease perspective is less known. Extensive virome explorations that include both crop and diverse weed plants are therefore needed to better understand roles of viruses in agroecosystems. Such unbiased exploration is available through viromics, which could generate biological and ecological insights from immense high-throughput sequencing (HTS) data. Results: Here, we implemented HTS-based viromics to explore viral diversity in tomatoes and weeds in farming areas at a nation-wide scale. We detected 125 viruses, including 79 novel species, wherein 65 were found exclusively in weeds. This spanned 21 higher-level plant virus taxa dominated by Potyviridae, Rhabdoviridae, and Tombusviridae, and four non-plant virus families. We detected viruses of non-plant hosts and viroid-like sequences and demonstrated infectivity of a novel tobamovirus in plants of Solanaceae family. Diversities of predominant tomato viruses were variable, in some cases, comparable to that of global isolates of the same species. We phylogenetically classified novel viruses and showed links between a subgroup of phylogenetically related rhabdoviruses to their taxonomically related host plants. Ten classified viruses detected in tomatoes were also detected in weeds, which might indicate possible role of weeds as their reservoirs and that these viruses could be exchanged between the two compartments. Conclusions: We showed that even in relatively well studied agroecosystems, such as tomato farms, a large part of very diverse plant viromes can still be unknown and is mostly present in understudied non-crop plants. The overlapping presence of viruses in tomatoes and weeds implicate possible presence of virus reservoir and possible exchange between the weed and crop compartments, which may influence weed management decisions. The observed variability and widespread presence of predominant tomato viruses and the infectivity of a novel tobamovirus in solanaceous plants, provided foundation for further investigation of virus disease dynamics and their effect on tomato health. The extensive insights we generated from such in-depth agroecosystem virome exploration will be valuable in anticipating possible emergences of plant virus diseases and would serve as baseline for further post-discovery characterization studies. Ključne besede: tomato, weed, virus, viroid, virome, virus discovery, virus diversity, phylogenetics, metagenomics, viromics Objavljeno v DiRROS: 13.04.2023; Ogledov: 630; Prenosov: 139 Povezava na datoteko |
142. Sušenje jelovih krošenj zaradi gliv povezanih s Pityokteines vorontzowiAna Brglez, Barbara Piškur, Andreja Kavčič, 2023, drugi znanstveni članki Ključne besede: gozdovi, varstvo gozdov, bela jelka, Abies alba, Vorontzowov jelov lubadar, Pityokteines vorontzowi, Geosmithia sp. Objavljeno v DiRROS: 24.03.2023; Ogledov: 486; Prenosov: 204 Celotno besedilo (267,85 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
143. |
144. |
145. Poročilo o preskusu št.: LVG 2023-005 : vzorec št. 2023/00008Špela Jagodic, Špela Hočevar, Zina Devetak, Barbara Piškur, Ana Brglez, 2023, izvedensko mnenje, arbitražna odločba Ključne besede: varstvo gozdov, morfološke analize, Fusarium circinatum, borov smolasti rak, bor, Pinus Objavljeno v DiRROS: 07.03.2023; Ogledov: 402; Prenosov: 0 |
146. Zdravstvena nega bolnic z rakom dojk na oddelku za kirurško onkologijoAna Vrtar, 2022, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Povzetek: Na dveh kirurških oddelkih (E2 in E4) Onkološkega inštituta Ljubljana se zdravijo tudi bolnice z rakom dojk. Diplomirane medicinske sestre ter zdravstveni tehniki bolnicam nudimo fizično in psihično podporo v pred- in pooperativni zdravstveni negi. Bolnice informiramo, jim svetujemo, spodbujamo, jih spremljamo in jim pomagamo v procesu predoperativne priprave ter pooperativnega okrevanja na kirurškem oddelku. Pomagamo jim pri ponovni vključitvi v domače okolje po operaciji dojke. Ključne besede: zdravstvena nega, rak dojke, bolniki Objavljeno v DiRROS: 28.02.2023; Ogledov: 402; Prenosov: 105 Celotno besedilo (44,43 KB) |
147. |
148. First report of Erysiphe corylacearum on Corylus avellana and C. colurna in SloveniaJanja Zajc, Mojca Rot, David Snoj, Metka Žerjav, Hans-Josef Schroers, Barbara Piškur, Nikica Ogris, Ana Brglez, 2023, drugi znanstveni članki Ključne besede: common hazel, Turkish hazel, powdery mildew Objavljeno v DiRROS: 28.02.2023; Ogledov: 565; Prenosov: 221 Celotno besedilo (258,92 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
149. |
150. Dedni dejavniki, povezani z rakom prostateMateja Krajc, Ana Blatnik, Ksenija Strojnik, 2023, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Rak prostate je najpogostejši rak pri moških tako v svetu kot tudi v Sloveniji. Najpomembnejši nevarnostni dejavniki za raka prostate so starost, etnična pripadnost in družinska anamneza raka prostate. Rak prostate se lahko pojavlja v sklopu različnih dednih sindromov, kot sta npr. sindrom dednega raka dojk in/ ali jajčnikov in sindrom Lynch. Moških z rakom prostate in pozitivno družinsko anamnezo rakavih obolenj ne testiramo le zato, da bi ocenili njihovo ogroženost za razvoj drugih rakov v sklopu dednega sindroma. Zaradi razvoja specifičnih zdravil je izvid genetskega testiranja lahko pri njih pomemben tudi za načrtovanje zdravljenja. Zadnjih nekaj let smo priča hitremu razvoju genetskih testiranj za zarodne patogene in verjetno patogene različice v genih, ki visoko in zmerno ogrožajo za raka prostate in lahko napovedujejo agresivnost bolezni in odziv na specifično zdravljenje. Obenem se uveljavlja tudi genetsko testiranje vzorcev tumorske DNA, ki zazna tako zarodne kot pridobljene, t. i. somatske patogene različice, vpletene v proces kancerogeneze. Genetski izvid je pomemben tudi za krvne sorodnike testiranih. Če je v določenem genu prisotna zarodna patogena različica, je možno odkrivanje nosilcev te okvare tudi med ostalimi sorodniki. Zdravim nosilcem lahko tako omogočimo njim prilagojene presejalne programe za rake, za katere so lahko visoko ali zmerno ogroženi. Ključne besede: rak prostate, dednost, genetika Objavljeno v DiRROS: 02.02.2023; Ogledov: 463; Prenosov: 109 Celotno besedilo (177,59 KB) |