121. |
122. |
123. |
124. Quality and timber value of European larch (Larix decidua Mill.) trees in the Karavanke regionAleš Kadunc, Aleš Poljanec, 2011, izvirni znanstveni članek Povzetek: Although European larch is a commercially important tree species in the Alps, this study is among the first focusing on the quality and value of larch trees. Data from permanent sample plots of the Slovenia Forest Service (802 plots; 1851 trees) was used to model the quality and value of standing larch trees. The share of excellent and very good quality timber amounted to 49%, but the share of veneer logs and sawlogs I was only 11.7%. The quality and value of larch trees were positively influenced by the diameter at breast height and stand basal area, and negatively by altitude and harvesting intensity. In addition, timber value was higher in stands in regeneration and uneven-aged stands and in stands with a low share of spruce or high share of deciduous tree species. Trees from higher social layers and undamaged trees also proved to have more valuable timber. The quality of larch trees was lower on extreme beech and pine forest types.
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4319; Prenosov: 1883
 Celotno besedilo (655,32 KB) |
125. Gospodarjenje z jelko v SlovenijiAndrej Bončina, Andrej Ficko, Matija Klopčič, Dragan Matijašič, Aleš Poljanec, 2009, izvirni znanstveni članek Povzetek: V prispevku analiziramo strukturo in razvojne značilnosti sestojev z jelko, gospodarjenje in posek jelke po stirih rastiščnih skupinah (A-D) glede na gojitveno ekološke značilnosti jelke na podlagi podatkovnih zbirk Zavoda za gozdove Slovenije. V lesni zalogi jelke prevladuje srednje debelo (d=30-49 cm)in debelo drevje (d=50 cm in veè) (84,9 %). Najveè (45 %) debelih jelk je vdinarskih jelovjih in jelovih bukovjih (skupina B), razvojno najmlajsa je jelka v jelovjih s praprotmi in na drugih jelovih rastiščih na nekarbonatu (skupina C). Analiza debelinske strukture jelke in stevila dreves iz prve in druge izmere na stalnih vzorčnih ploskvah ter naraščanje povprečnega premera posekanih jelk v obdobju zadnjih 14 let nakazujejo staranje in regresijo jelke, ki sta izrazitejša v skupini B. Vraščanje jelke prek meritvenega praga je največje v skupini C (19,2/ha/10 let) in se statistično značilno razlikuje od drugih skupin. Najmanjšo vrast jelke ugotavljamo v skupini B (4,2/ha/10 let), jakost poseka jelke je tu najvišja (22,3 % LZ) z najvišjim povprečnim premerom posekanih jelk (42,5 cm) in 48 % sanitarne sečnje. Za aktivno ohranjanje jelke je pomembno predvsem zmanjšanje vpliva jelenjadi in skrbno ter diferencirano gojitveno ukrepanje z daljšimi parcialnimi pomladitvenimi dobami. Predlagamo tudi nekatere druge ukrepe.
Ključne besede: jelka, Abies alba Mill., gozdovi, razvoj gozdov, rastlinojeda divjad, divjad, struktura sestojev, rast sestojev, razvoj sestojev, smrekovi gozdovi
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4627; Prenosov: 1998
Celotno besedilo (757,54 KB) |
126. |
127. Obravnavanje gozdnih sestojev v gozdarskem načrtovanju na primeru gozdnih območij Bohinj in PohorjeAleš Poljanec, Andrej Bončina, 2006, izvirni znanstveni članek Povzetek: V raziskavi smo analizirali značilnosti izločanja in obravnavanja sestojev v gozdnogospodarskem načrtovanju na primeru objektov Bohinj (GGO Bled) in Pohorje (GGO Maribor) s skupno površino 29950ha gozdov. Analizo negovalnih enot ter primerjavo negovalnih enot in sestojev smo opravili na sistematično izbranem vzorcu devetindvajsetih oddelkov (9 % površine gozdov) v objektu Bohinj in petindvajsetih oddelkov (10 % površine gozdov) na Pohorju. Povprečna površina izločenih sestojev v Bohinju znaša 1,04 ha (Me = 0,53 ha), na Pohorju pa 2,30 ha (Me= 1,33 ha). Povprečna površina negovalnih enot je 2,00 ha (Me = 0,95 ha) v Bohinju in 1,88 ha (Me = 0,92 ha) na Pohorju. Na velikost izločenih sestojev predvsem značilno vplivajo struktura gozdnih sestojev, popisovalec, rastiščne razmere, gospodarjenje z gozdovi ter tradicija gozdarskega načrtovanja v posameznem območju.
Ključne besede: sestoji, klasifikacija sestojev, gozdna inventura, gozdnogospodarsko načrtovanje, gozdnogojitveno načrtovanje
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4190; Prenosov: 1733
Celotno besedilo (3,52 MB) |
128. Krepitev zmogljivosti : usposabljanje gozdarskega sektorja za boljše delo z lokalnim prebivalstvom, Gvajana, Iwokrama : končno poročiloJurij Beguš, Aleš Poljanec, 2013, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: gozdna politika, lokalne skupnosti, svetovanje, metode sodelovanja, Gvajana
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2827; Prenosov: 822
Celotno besedilo (81,20 MB) |
129. |
130. Teaching a robot the semantics of assembly tasksThiusius Rajeeth Savarimuthu, Anders Glent Buch, Christian Schlette, Nils Wantia, Jürgen Rossmann, David Martínez, Guillem Alenya, Carme Torras, Aleš Ude, Bojan Nemec, Aljaž Kramberger, Florentin Wörgötter, Eren Erdal Aksoy, Jeremie Papon, Simon Haller, Justus Piater, Norbert Krüger, 2017, izvirni znanstveni članek Objavljeno v DiRROS: 08.06.2017; Ogledov: 3417; Prenosov: 1722
Celotno besedilo (9,68 MB) |
