101. Heat shock protein 27 as a predictor of prognosis in patients admitted to hospital with acute COPD exacerbationMatthias Zimmermann, Denise Traxler, Christine Bekos, Elisabeth Simader, Thomas Mueller, Alexandra Graf, Mitja Lainščak, Robert Marčun, Mitja Košnik, Matjaž Fležar, Aleš Rozman, Peter Korošec, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: Episodes of acute exacerbations are major drivers of hospitalisation and death from COPD. To date, there are no objective biomarkers of disease activity or biomarkers to predict patient outcome. In this study, 211 patients hospitalised for an acute exacerbation of COPD have been included. At the time of admission,routine blood tests have been performed including complete blood count, C-reactive protein, cardiac troponin T and NT-proBNP. Heat shock protein 27 (HSP27) serum concentrations were determined at time of admission, discharge and 180 days after discharge by ELISA. We were able to demonstrate significantly increased HSP27 serum concentrations in COPD patients at time of admission to hospital as compared to HSP27 concentrations obtained 180 days after discharge. In univariable Cox regression analyses, a HSP27 serum concentration >/= 3098 pg/mL determined at admission was a predictor of all-cause mortality at 90 days, 180 days, 1 year and 3 years. In multivariable analyses, an increased HSP27 serum concentration at admission retained its prognostic ability with respect to all-cause mortality for up to 1year follow-up. However, an increased HSP27 serum concentration at admission was not an independent predictor of long-term all-cause mortality at 3 years. Elevated serum HSP27 concentrations significantly predicted short-term mortality in patients admitted to hospital with acute exacerbation of COPD and could help to improve outcomes by identifying high-risk patients.
Ključne besede: COPD, acute exacerbation, disease activity
Objavljeno v DiRROS: 29.07.2020; Ogledov: 1724; Prenosov: 1063
 Celotno besedilo (679,90 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
102. Rak trebušne slinavke : kaj morate vedeti o bolezniMartina Reberšek, Marko Boc, Irena Oblak, Jernej Benedik, Zvezdana Hlebanja, Janja Ocvirk, Neva Volk, Tanja Mesti, Maja Ebert Moltara, Tomaž Milanez, Franc Anderluh, Vaneja Velenik, Jasna But-Hadžić, Ajra Šečerov Ermenc, Ana Jeromen, Nada Rotovnik-Kozjek, Katja Kogovšek, Aleš Tomažič, 2014, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Ključne besede: dejavniki tveganja, bolniki, simptomi, diagnostika, zdravljenje, bolečina, dietna terapija, paliativna oskrba
Objavljeno v DiRROS: 04.06.2020; Ogledov: 2149; Prenosov: 654
Celotno besedilo (1,22 MB) |
103. |
104. Priporočila za obravnavo bolnikov s pljučnim rakomNina Boc, Martina Vrankar, Izidor Kern, Aleš Rozman, Karmen Stanič, Tomaž Štupnik, Mojca Unk, Maja Ebert Moltara, Vesna Zadnik, Katja Adamič, Jernej Benedik, Marko Bitenc, Jasna But-Hadžić, Anton Crnjac, Eva Ćirić, Tanja Čufer, Goran Gačevski, Marta Globočnik Kukovica, Kristina Gornik-Kramberger, Maja Ivanetič Pantar, Staša Jelerčič, Veronika Kloboves-Prevodnik, Mile Kovačević, Luka Ležaič, Mateja Marc-Malovrh, Katja Mohorčič, Bogdan Vidmar, Dušanka Vidovič, Gregor Vlačić, Ana Lina Vodušek, Rok Zbačnik, Ivana Žagar, 2019, strokovna monografija Objavljeno v DiRROS: 24.04.2020; Ogledov: 2476; Prenosov: 803
Celotno besedilo (2,03 MB) |
105. Gozdarsko načrtovanje na Zavodu za gozdove Slovenije - prehojena pot in razvojni izziviMatjaž Guček, Dragan Matijašič, Aleš Poljanec, 2019, strokovni članek Povzetek: V zadnjih petindvajsetih letih se je gozdarsko načrtovanje racionaliziralo in posodabljalo. Vpeljana je kontrolna vzorčna metoda na območju celotne Slovenije, dosežen je znaten napredek pri zajemanju, shranjevanju in obdelavi podatkov o gozdovih in gospodarjenju z njimi, poenotene in podrobno opredeljene so vsebine gozdarskih načrtov, opredeljena so merila za vrednotenje funkcij gozdov, v gozdarsko načrtovanje je tudi formalno uvedena participacija, kar je prispevalo k uresničevanju večnamenskega gospodarjenja z gozdovi. Načrti so postali pomembna podlaga za upravljanje območij Natura 2000. Z izvajanjem lovskoupravljavskega načrtovanja se je okrepil ekosistemski pristop pri upravljanju gozdov. Gozdarsko načrtovanje se mora stalno posodabljati in vključevati nove tehnološke možnosti. Pridobljene izkušnje so pomembna podlaga za spremembe načrtovanja. Glede na spremenjene okvirne pogoje gospodarjenja z gozdovi in nove tehnološke možnosti bo posodobitev usmerjena v vsebine načrtov, zajem podatkov o sestojih in modeliranje ter načrtovanje usmerjanje razvoja gozdov, sodelovanje z uporabniki, razvoj gozdarskega informacijskega sistema, koncept funkcij gozdov in postopke sprejemanja gozdnogospodarskih in lovskoupravljavskih načrtov.
Ključne besede: gozdarsko načrtovanje, gozdarski informacijski sistem, prenova, Zavod za gozdove Slovenije
Objavljeno v DiRROS: 16.11.2019; Ogledov: 2837; Prenosov: 747
Celotno besedilo (133,60 KB) |
106. |
107. |
108. |
109. Priporočila za obravnavo bolnikov z bazalnoceličnim karcinomomUroš Ahčan, Igor Bartenjev, Ana Benedičič, Tomi Bremec, Aleksandra Vučinič Dugonik, Aleš Grošelj, Nataša Grebenšek, Marko Hočevar, Boris Jančar, Boštjan Luzar, Liljana Mervic, Janja Ocvirk, Jože Pižem, Mirjam Rogl-Butina, Tanja Planinšek Ručigaj, Gregor Serša, Larisa Stojanovič, Neža Stopajnik, Primož Strojan, Vesna Tlaker Žunter, Borut Žgavec, 2019, strokovni članek Ključne besede: bazalnocelični karcinom, bolniki, smernice zdravljenja, kožni rak
Objavljeno v DiRROS: 26.06.2019; Ogledov: 2908; Prenosov: 890
Celotno besedilo (492,29 KB) |
110. |
