71. Itrana : ohranjanje, vrednotenje, karakterizacija in zbiranje genskih virov oljkMilena Bučar-Miklavčič, Viljanka Vesel, Dunja Bandelj, Bojan Butinar, Erika Bešter, Jakob Fantinič, Katja Fičur, Vasilij Valenčič, Saša Volk, Alenka Baruca Arbeiter, Maja Podgornik, 2021, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Povzetek: Sorta 'Itrana' se uporablja za pridelavo olja kot za pripravo namiznih oljk. Za sorto sta značilna hitra rast in dobro ukoreninjenje. Sorta ima zbito in pokončno krošnjo. Za oploditev potrebuje opraševalne sorte, ki so 'Leccino', 'Pendolino' in 'Olivastro'. Sorta ima delno izmenično rodnost. Olje vsebuje srednje veliko tokoferolov in biofenolov ter velik delež oleinske kisline. Dobro prenaša nizke temperature. Občutljiva je za napad oljčne muhe, neobčutljiva pa za pavje oko.
Ključne besede: oljka, sorte, molekularna genetika, rastlinska morfologija, elektronske knjige
Objavljeno v DiRROS: 13.05.2021; Ogledov: 1122; Prenosov: 555
 Celotno besedilo (1,19 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
72. Mata : ohranjanje, vrednotenje, karakterizacija in zbiranje genskih virov oljkMilena Bučar-Miklavčič, Viljanka Vesel, Dunja Bandelj, Bojan Butinar, Erika Bešter, Jakob Fantinič, Katja Fičur, Vasilij Valenčič, Saša Volk, Alenka Baruca Arbeiter, Maja Podgornik, 2021, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Povzetek: Sorta 'Mata' je v Sloveniji v primerjavi z drugimi sortami redkeje zastopana, saj se zaradi majhne vsebnosti olja priporoča samo kot sorta za vlaganje. Za sorto so značilni dolgi pokončni poganjki s slabšo olistanostjo v spodnjem delu krošnje. Sorta pozno stopi v rodnost. Stopnja samooploditve je zelo nizka, zato potrebuje opraševalne sorte, ki pa niso znane. Plodovi neenakomerno dozorevajo. Zreli plodovi začnejo hitro odpadati, zato spada med sorte, ki jih treba zgodaj obrati. Oljčno olje sorte 'Mata' ima veliko vsebnost biofenolov in srednjo vsebnost tokoferolov. Sorta je občutljiva na nizke temperature.
Ključne besede: oljka, sorte, molekularna genetika, rastlinska morfologija, elektronske knjige
Objavljeno v DiRROS: 13.05.2021; Ogledov: 984; Prenosov: 509
Celotno besedilo (1,72 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
73. Drobnica : ohranjanje, vrednotenje, karakterizacija in zbiranje genskih virov oljkMilena Bučar-Miklavčič, Dunja Bandelj, Bojan Butinar, Erika Bešter, Jakob Fantinič, Katja Fičur, Vasilij Valenčič, Saša Volk, Alenka Baruca Arbeiter, Maja Podgornik, Viljanka Vesel, 2021, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Povzetek: Sorta 'Drobnica' je bila dobro zastopana v Slovenski Istri do pozebe leta 1956. Po pozebi jo je nadomestila sorta 'Istrska belica'. Za sorto 'Drobnica' je bila ugotovljena znotrajsortna raznolikost, saj so bili ugotovljeni štirje različni genotipi. Drevo je srednje bujno in pokončne rasti. Za sorto so značilni kratki, ozki in drobni listi. Za dobro oploditev potrebuje opraševalne sorte, ki trenutno še niso znane. Plodovi neenakomerno dozorevajo. Olje vsebuje srednje veliko biofenolov in tokoferolov. Sorta je malo občutljiva na oljčno muho in nizke temperature, občutljiva pa je na pavje oko in oljčnega molja.
Ključne besede: oljka, sorte, molekularna genetika, rastlinska morfologija, elektronske knjige
Objavljeno v DiRROS: 13.05.2021; Ogledov: 992; Prenosov: 502
Celotno besedilo (1,48 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
74. Črnica : ohranjanje, vrednotenje, karakterizacija in zbiranje genskih virov oljkMilena Bučar-Miklavčič, Viljanka Vesel, Dunja Bandelj, Bojan Butinar, Erika Bešter, Jakob Fantinič, Katja Fičur, Vasilij Valenčič, Saša Volk, Alenka Baruca Arbeiter, Maja Podgornik, 2020, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Povzetek: Sorta Črnica se uvršča med udomačene sorte. Pred pozebo leta 1956 je bila najbolj razširjena sorta v Slovenski Istri. Po pozebi se je zaradi precepljanja sortna sestava spremenila v prid Istrske belice. Drevo sorte Črnica je bujno do srednje bujno, krošnja je razširjena in bolj redka, internodiji pa daljši, z večjimi koti izraščanja. Sorto lahko spoznamo tudi zaradi temno zelenega videza, saj je zgornja stran lista izrazito temno zelene barve, medtem ko je spodnji del lista svetlo sivo zelen. Sorta pozno stopi v rodnost.
Ključne besede: oljka, sorte, molekularna genetika, rastlinska morfologija, elektronske knjige
Objavljeno v DiRROS: 13.05.2021; Ogledov: 967; Prenosov: 519
Celotno besedilo (1,40 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
75. |
76. |
77. |
78. |
79. Posodobljena priporočila diagnostike in zdravljenja diferenciranega raka ščitniceAlenka Grošel, Andraž Perhavec, Andrej Doma, Andreja A. Schwarzbartl-Pevec, Andreja Klevišar Ivančič, Andrej Vogrin, Barbara Vidergar-Kralj, Barbara Gazić, Barbara Perić, Blaž Krhin, Cvetka Grašič-Kuhar, Edvard Pirnat, Ivana Žagar, Jerca Blazina, Katica Bajuk-Studen, Katja Zaletel, Margareta Strojan Fležar, Marko Hočevar, Marko Kokalj, Marta Dremelj, Nebojša Glumac, Nikola Bešić, Olga Blatnik, Simona Gaberšček, Snežana Pavlović Djokić, Ulrika Klopčič, Veronika Kloboves-Prevodnik, Zorica Čekić, 2020, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Ključne besede: rak ščitnice, diferencirani rak, zdravljenje, smernice
Objavljeno v DiRROS: 12.03.2021; Ogledov: 1323; Prenosov: 412
Celotno besedilo (2,53 MB) |
80. Content analysis of Advance Directives completed by patients with advanced cancer as part of an Advance Care Planning intervention : insights gained from the ACTION trialMarieke Zwakman, Johannes JM van Delden, Glenys Caswell, Luc Deliens, F. Ingravallo, Lea J. Jabbarian, Anna Thit Johnsen, Ida Joanna Korfage, Alenka Mimič, C. Møller Arnfeldt, Urška Lunder, Branka Červ, Anja Simonič, Hana Kodba Čeh, Polona Ozbič, 2019, izvirni znanstveni članek Povzetek: Purpose. Writing an Advance Directive (AD) is often seen as a part of Advance Care Planning (ACP). ADs may include specific preferences regarding future care and treatment and information that provides a context for healthcare professionals and relatives in case they have to make decisions for the patient. The aim of this study was to get insight into the content of ADs as completed by patients with advanced cancer who participated in ACP conversations. Methods. A mixed methods study involving content analysis and descriptive statistics was used to describe the content of completed My Preferences forms, an AD used in the intervention arm of the ACTION trial, testing the effectiveness of the ACTION Respecting Choices ACP intervention. Results. In total, 33% of 442 patients who received the ACTION RC ACP intervention completed a My Preferences form. Document completion varied per country: 10.4% (United Kingdom), 20.6% (Denmark), 29.2% (Belgium), 41.7% (the Netherlands), 61.3% (Italy) and 63.9% (Slovenia). Content analysis showed that 'maintaining normal life' and 'experiencing meaningful relationships' were important for patients to live well. Fears and worries mainly concerned disease progression, pain or becoming dependent. Patients hoped for prolongation of life and to be looked after by healthcare professionals. Most patients preferred to be resuscitated and 44% of the patients expressed maximizing comfort as their goal of future care. Most patients preferred 'home' as final place of care. Conclusions. My Preferences forms provide some insights into patients' perspectives and preferences. However, understanding the reasoning behind preferences requires conversations with patients.
Ključne besede: advance care planning, psycho-oncology, medical oncology, ACTION study, cancer, end of life, dying persons
Objavljeno v DiRROS: 15.02.2021; Ogledov: 1311; Prenosov: 900
Celotno besedilo (351,21 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
