Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Na voljo sta dva načina iskanja: enostavno in napredno. Enostavno iskanje lahko zajema niz več besed iz naslova, povzetka, ključnih besed, celotnega besedila in avtorja, zaenkrat pa ne omogoča uporabe operatorjev iskanja. Napredno iskanje omogoča omejevanje števila rezultatov iskanja z vnosom iskalnih pojmov različnih kategorij v iskalna okna in uporabo logičnih operatorjev (IN, ALI ter IN NE). V rezultatih iskanja se izpišejo krajši zapisi podatkov o gradivu, ki vsebujejo različne povezave, ki omogočajo vpogled v podroben opis gradiva (povezava iz naslova) ali sprožijo novo iskanje (po avtorjih ali ključnih besedah).

Pomoč
Išči po:
Možnosti:
 

491 - 500 / 500
Na začetekNa prejšnjo stran41424344454647484950Na naslednjo stranNa konec
491.
Comparison of motivation factors in two wood processing companies
Josip Faletar, Denis Jelačić, Leon Oblak, 2016

Povzetek: V raziskavi smo analizirali motivacijske in demotivacijske dejavnike med zaposlenimi v dveh lesno predelovalnih podjetjih. Raziskava je potekala v letih 2014 in 2015. Opravljena je bila z metodo anketiranja, s pomočjo vprašalnika, ki je vseboval šest vprašanj s ponujenimi možnimi odgovori. Vprašanja so bila zaprtega tipa, anketiranci pa so pomembnost vsebine posameznih odgovorov ocenjevali s štiristopenjsko lestvico. Anketiranih je bilo 180 zaposlenih v vsakem podjetju, rezultati pa so bili statistično obdelani s pomočjo X2 -testa in klasterske analize. S študijo smo ugotovili, da se najbolj pomembni motivacijski dejavniki med zaposlenimi v obravnavanih podjetjih bistveno razlikujejo. Zaposleni so najbolj zaskrbljeni glede socialnih potreb. Menijo tudi, da je v podjetju zelo pomembna psihološka klima. Motivacija zaposlenih je lahko povezana z večjo učinkovitostjo, višjo kakovostjo proizvodnje in poslovnimi rezultati, zato bi bilo treba takšne raziskave pogosteje opravljati.
Ključne besede: lesna industrija, upravljanje kadrov, motivaciji dejavniki, demotivacijski dejavniki
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 878; Prenosov: 325
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

492.
Odločevalna matrika za izbor ekološko ustrezne tehnologije pri proizvodnji zelenih sekancev
Matevž Triplat, Nike Krajnc, Robert Robek, 2016

Povzetek: Naraščajoče cene fosilnih goriv in doseganje nacionalnih ciljev na področju povečanja rabe obnovljivih virov prinašajo vse večje zahteve po uporabi naravnih potencialov. Slovenska zakonodaja zelo togo opredeljuje izkoriščanje sečnih ostankov in proizvodnjo zelenih sekancev. To v praksi omogoča precej stihijski razvoj storitev, kjer se z uvajanjem novih tehnologij odpira vrsta vprašanj predvsem glede obremenitev ekoloških dejavnikov. V prispevku je predstavljena metodologija za oblikovanje odločevalnega orodja za izbor ekološko ustrezne tehnologije pri proizvodnji zelenih sekancev, upoštevajoč različne ekološke in tehnološke dejavnike. Gre za tristopenjski metodološki pristop, kjer v prvem koraku opredelimo talne in terenske razmere, v drugem koraku tehnologije ob upoštevanju raznolikosti glede na gospodarske učinke in ekološko primernost, v zadnjem, tretjem koraku, izbranim tehnologijam določimo mesto v odločitveni matriki z upoštevanjem tehnološke in ekološke omejitve posameznih tehnoloških modelov. V prispevku je predstavljenih 13 poenostavljenih proizvodnih procesov, razvrščenih v odločevalno matriko, upoštevaje ekološke in tehnološke vidike pri proizvodnji zelenih sekancev.
Ključne besede: tehnološki modeli, proizvodnja, proizvodne verige, poškodbe tal, zeleni lesni sekanci
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 1006; Prenosov: 201
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

493.
Presoja prostorskega stratificiranja za vzorčno ocenjevanje gozdnih zemljišč
David Hladnik, 2015

Povzetek: Za vzorčno ocenjevanje rabe gozdnih zemljišč in pokrovnosti ter njunih sprememb na Slovenskem predlagamo stratificiranje prostorskih podatkov na podlagi tipologije gozdnih rastišč. Na podlagi karte rabe zemljišč in tipologije gozdnih rastišč smo ocenili prostorska merila variabilnosti za krajinske kazalce in jih primerjali s stratificiranjem po statističnih regijah. Ker gozd po površini prevladuje v 10 od 12 statističnih regij, te ne predstavljajo izhodišča za oblikovanje stratumov, s katerimi bi pojasnjevali razlike v variabilnosti deležev rabe zemljišč. S statističnimi regijami smo pojasnili 21 % skupne variance za ocenjevanje deležev kmetijske rabe in 17 % variance za delež gozda. Z razvrščanjem kilometrskih kvadratov po tipologiji gozdnih rastiščnih tipov je bil pojasnjen večji del variabilnosti kot v prostorskem merilu statističnih regij, vendar na račun velikega števila skupin oziroma 29 stratumov. Velike razlike v krajinskih kazalcih za te skupine gozdov ponazarjajo, da je prostorsko merilo za oblikovanje stratumov manjše od regionalnega.
Ključne besede: raba zemljišč, varianca rabe, varianca pokrovnosti, gozdna zemljišča, tipologija gozdnih zemljišč
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 852; Prenosov: 46
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

494.
Razvoj metode za HPLC-analizo izbranih fenolnih spojin lesa
Ida Poljanšek, Viljem Vek, Primož Oven, 2015

Povzetek: Preučevali smo vpliv sestave mobilne faze na ločitev enostavnih fenolnih spojin, kot so galna kislina, pirokatehol, floroglucinol, resorcinol, vanilin in flavonoida katehina s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti (HPLC). Kot najbolj primerna metoda za ločitev komponent se je izkazala metoda gradientnega izpiranja s programiranim spreminjanjem sestave mobilne faze acetonitril in 2-odstotna vodna raztopina mravljinčne kisline od 2 : 98 do 25 : 75. Ločitev organskih spojin je bila učinkovitejša v mobilni fazi z manjšim deležem mravljinčne kisline. HPLC je primerna metoda za identifikacijo in kvantitativno analizo spojin v različnih tipih vzorcev na širokem področju verige gozdarstva, lesarstva in papirništva.
Ključne besede: les, ekstraktivi, fenolne spojine, katehin, kromatografija, HPLC, ločba
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 860; Prenosov: 72
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

495.
Vpliv prostoživečih velikih rastlinojedov na travniške ekosisteme
Samar Al Sayegh-Petkovšek, Boštjan Pokorny, Dejan Firm, Klemen Jerina, 2015

Povzetek: Velike prostoživeče rastlinojede uvrščamo med ključne vrste kopenskih ekosistemov, saj neposredno in posredno vplivajo na številne druge skupine organizmov in na zgradbo ter delovanje celotnih ekosistemov. Veliki rastlinojedi s prehranjevanjem, teptanjem, uriniranjem in iztrebljanjem prerazporejajo hranila, vplivajo na zbitje, prezračenost in erozijo tal, razširjajo rastlinska semena ter pogosto povečujejo raznovrstnost travniških ekosistemov, še zlasti v produktivnih travniških ekosistemih, na primer v zmernem podnebju Evrope. Številčnost in prostorska razširjenost večine vrst prostoživečih prežvekovalcev narašča v večjem delu Evrope, vključno s Slovenijo. Na posameznih, prostorsko omejenih lokacijah se povečujejo težave (npr. izgube travniške krme na travinju) predvsem zaradi paše jelenjadi (Cervus elaphus L.). Deli Notranjske in Kočevske se hitro zaraščajo, hkrati so to območja z največjimi gostotami jelenjadi, kar povečuje njene pritiske na preostale travnike in pašnike, zlasti tiste, ki so intenzivneje gnojeni. Slednje se zlasti med oškodovanci (kmetovalci) pogosto poudarja kot pomembna škoda zaradi izgube v pridelavi travniške krme. Vendar lahko parkljarji vplivajo na gospodarsko donosnost travinja tudi posredno, in sicer z oblikovanjem vrstne sestave travišč ter spreminjanjem produktivnosti tal. Za celostno upravljanje je treba poznati tudi njihove neposredne in posredne ekološke vplive in pomene. V članku smo zato pripravili pregled domačih in tujih raziskav neposrednih in posrednih vplivov prostoživečih velikih rastlinojedov na travniške ekosisteme.
Ključne besede: prostoživeči rastlinojedi parkljarji, jelenjad, paša, škode na traviščih, ekološki vplivi
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 902; Prenosov: 76
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

496.
Primerjava izbranih krajinsko-ekoloških kazalcev za gozdove v dveh različnih krajinskih tipih
Janez Pirnat, 2015

Povzetek: Z analizami sprememb krajinske zgradbe lahko tudi spremljamo, kako to vpliva na ocenjevanje pestrostne vloge gozda. V raziskavi smo ocenili, kateri kazalci za izračunavanje površin, jedrnih con in teženj k združevanju, katerih izračun omogoča program Fragstats 4.2, so najprimernejši glede na naše potrebe, kakšne so njihove omejitve in na kaj moramo biti še posebej pazljivi. Upoštevali smo različno ločljivost vhodnih podatkov ter različna pravila za izračune med rastrskimi celicami. Oboje smo primerjali za gozdove v dveh različnih krajinskih tipih, Kočevske in Slovenske Istre. Kot primerna se izkažeta osnovna kazalca površin CA in PLAND, za zahtevnejše potrebe tudi AREA_AM. Pri oceni jedrnih con sta prav tako najprimernejša osnovna kazalca površin TCA in CPLAND, poleg njiju je uporaben še kazalec števila jedrnih con na enoto površine DCAD, za podrobnejše prostorske ocene jedrnih con pa sta primerna kazalca CORE_AM in DCORE_AM. Pri oceni teženje k združevanju je najbolj uporaben kazalec gostote zaplat PD.
Ključne besede: krajinsko-ekološki kazalci Fragstats, gozdovi, pestrostna funkcija
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 820; Prenosov: 46
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

497.
Odvisnost velikosti prevodnih elementov doba (Quercus robur L.) od temperatur na dveh rastiščih Querco-Carpinetum v Sloveniji
Jernej Jevšenak, Tom Levanič, 2015

Povzetek: Namen študije je analizirati odnos med povprečnimi mesečnimi temperaturami in dimenzijami trahej dveh zdravih in ene propadajoče skupine dobov z dveh rastišč Querco-Carpinetum v Sloveniji. Kronologije povprečnih površin trahej in vsot površin trahej smo izdelali po predhodni skrbni pripravi površin vzorcev in analizi slik z makrom EWVA v programu ImageJ. Skupina propadajočih dreves s Cigonce je imela največje povprečne površine trahej in največjo površino prevodnega tkiva, kar povezujemo s propadanjem te skupine. Analiza časovne stabilnosti korelacijskih koeficientov je za propadajoča drevesa pojasnila negativne korelacijske koeficiente, ki niso bili stabilni v času. Vse skupine so se najbolj značilno odzivale na povprečne aprilske temperature. Pri vseh skupinah je bil klimatski signal najmočnejši v parametru povprečna površina trahej. Pri zdravih drevesih iz Mlač v primeru nadaljevanja trenda dvigovanja povprečnih temperatur pričakujemo večje povprečne površine trahej v prihodnjih desetletjih, ki so bolj izpostavljene problemu kavitacije. Padec podtalnice leta 1982 na Cigonci se časovno ujema s pričetkom padanja klimatskega signala v trahejah ranega lesa.
Ključne besede: dendroekologija, propadanje hrastov, anatomija lesa, okoljski signal, Quercus robur, traheje ranega lesa
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 950; Prenosov: 77
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

498.
Localities and sites of the Southeastern-Alpine endemic species Spiraea decumbens Koch in Breginjski kot (Northwestern Slovenia)
Marko Pavlin, Robert Brus, Igor Dakskobler, 2015

Povzetek: The eastern distribution limit of Spiraea decumbens s. str. is in Breginjski Kot (northwestern Slovenia), where we recorded 49 localities of this eastern-Alpine endemic plant species. We determined two new localities in a new quadrant (9746/4) on riparian rocks of the Nadiža River under Mt. Mija at Kozja Peč, which is currently the southeasternmost point of its entire distribution area. We conducted a phytosociological survey of 26 localities. This endemic occurs in dolomite rock crevices in stands classified within the association Spiraeo-Potentilletum caulescentis. On dolomite screes and torrential fens it is found to dominate on small areas in the successional stages, classified into the provisional association Aquilegio einseleanea-Spiraeetum decumbentis (alliance Petasition paradoxi) and into the new association Spiraeo decumbentis-Seslerietum calcariae (alliance Caricion austroalpinae). These stages are gradually becoming overgrown with thermophilous deciduous trees, and in one of the relevés we found the studied species in an open hop hornbeam stand classified into the association Fraxino orni-Ostryetum. Its populations are vital and unthreatened, except in the two new localities under Mt. Mija, which call for special protection due to their small size and a possibility of being backfilled with gravel.
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 910; Prenosov: 178
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

499.
Gozdno in drugo rastje na levem bregu Iškega vintgarja
Marko Accetto, 2015

Povzetek: V srednjem porečju Iške, to je na levem bregu Iškega vintgarja (dinarsko fitogeografsko območje, površina raziskanega območja 170,3 ha), smo med letoma 2008 in 2013 po standardni srednjeevropski fitocenološki metodi preučevali in v letu 2013 kartirali gozdno vegetacijo, ki je dotlej podrobno še niso ne preučili ne kartirali. Na osnovi analiz in primerjav številnih analitičnih in sinteznih preglednic vegetacije [tudi s pomočjo matematično-statističnih metod (Podani, 2001)], smo določili naslednje sintaksone: Primulo carniolicae-Pinetum nigrae, Fraxino orni-Pinetum nigrae var. geogr. Primula carniolica rhododendretosum hirsuti var. Laserpitium krapfii, Thymo praecocis-Pinetum nigrae s. lat., Querco-Ostryetum carpinifoliae s. lat., Carici sempervirentis-Ostryetum carpinifoliae, Omphalodo-Fagetum s. lat., Rhododendro hirsuti-Fagetum s. lat., Rhododendro hirsuti-Ostryetum s. lat., Hacquetio epipactis-Fagetum, Arunco-Fagetum s. lat., Lamio orvalae-Fagetum s. lat., Seslerio autumnalis-Fagetum s. lat., Ostryo carpinifoliae-Fagetum s. lat, Ostryo carpinifoliae-Piceetum in druge negozdne fitocenoze. Večino navedenih sintaksonov smo členili še na nižje sintaksonomske enote. Izsledki vegetacijskih preučevanj kažejo na izredno vegetacijsko in ekološko pisanost levega brega Iškega vintgarja, ki mu v bližnji in daljni okolici ne najdemo primerjave.
Ključne besede: vegetacija, ekologija, Iški vintgar, dinarsko fitogeografsko območje, Slovenija
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 821; Prenosov: 82
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

500.
Metodologija za ocene potencialov lesa v Sloveniji
Špela Ščap, Matevž Triplat, Mitja Piškur, Nike Krajnc, 2014

Povzetek: Informacije o količinah in potencialih lesa iz slovenskih gozdov so pomembne za vse akterje, vključene v gozdno-lesne verige. Najbolj pomembna zanje je realna in trenutno razpoložljiva količina lesa, ki se lahko ponudi na trgu, kjer je že izvzeta količina lesa, ki se porabi za lastne potrebe v gospodinjstvih. Zato je Gozdarski inštitut Slovenije razvil metodologijo za oceno dejanskih in teoretičnih količin in potencialov lesa, in sicer na primeru hlodov smreke in jelke (srednjega premera od 20%59 cm), na primeru hlodov listavcev ter za les slabše kakovosti. Dejanski tržni potencial temelji na podatkih o povprečni količini lesa, ki je bila letno posekana v obdobju 2009%2013 in se je v tem času ponujala na trgu. Teoretični tržni potencial pa je maksimalna količina lesa, ki bi jo lahko posekali in ponudili na trgu in bi pri tem še zagotavljali trajnostno gospodarjenje z gozdovi. Rezultati količin in potencialov hlodov so prikazani v merski enoti neto kubični metri (m3 brez skorje), medtem ko so količine in potenciali lesa slabše kakovosti prikazani v merski enoti tona absolutne suhe snovi (tss). Na osnovi razvite metodologije ocenjujemo, da znaša dejanska neto količina hlodov smreke in jelke (premera 20-59 cm in brez skorje), ki je v obdobju 2009-2013 vstopila na trg, 1.240.000 m3/letno. Ocena teoretične neto količine hlodov listavcev, ki bi lahko letno vstopila na trg, je 410.000 m3, dejansko pa na trg vstopa le 50 % teh količin. Največje razlike med ocenjenimi potenciali in količinami, ki so dejansko vstopile na trg, so pri lesu slabše kakovosti. Tako je ocena skupne teoretične količine lesa slabše kakovosti 1.450.000 tss/letno, dejansko pa je na trg stopilo le 32 % te količine. Rezultati kažejo na nizko izkoriščenost lesa iz slovenskih gozdov, še posebej to velja za gozdove v zasebni lasti. Pri interpretaciji teh rezultatov pa je treba biti previden, saj je v analizah upoštevan le evidentiran posek, tako da so v realnosti količine, ki vstopajo na trg, verjetno večje.
Ključne besede: modeli, okrogli les, količine lesa, trg, hlodi, les slabše kakovosti, kakovovst lesa, Slovenija
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 903; Prenosov: 203
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh