Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (za%C5%A1%C4%8Dita lesa) .

201 - 210 / 270
Na začetekNa prejšnjo stran17181920212223242526Na naslednjo stranNa konec
201.
Vpliv emulzije PVA na izpiranje bora in bakra iz lesa ter na učinkovitost delovanja proti glivam razkrojevalkam lesa
Boštjan Lesar, Polonca Kralj, Miha Humar, 2007, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Borove spojine učinkovito delujejo proti glivam razkrojevalkam, a se na žalost v vlažnem okolju izpirajo iz lesa. Z namenom doseči čim boljšo vezavo v les, smo borovo kislino, boraks in bakrov(II) sulfat pentahidrat kombinirali s polivinil acetatno (PVA) emulzijo. Z izbranimi pripravki smo impregnirali vzorce smreke (Picea abies) in jih izpostavili trem različnim glivam razkrojevalkam lesa (Antrodia vaillantii, Gloeophyllum trabeum in Trametes versicolor) po postopku mini blok. Del impregniranih vzorcev smo izpirali v skladu s standardom SIST EN 1250-2. Ugotovili smo, da dodatek PVA-emulzije rahlo izboljša vezavo borovih in bakrovih ionov v les. Smrekovina, impregnirana s pripravki z najnižjo koncentracijo borovih učinkovin (cB = 0,1 %), je odporna na vse testne glive, medtem ko je les, zaščiten z raztopinami na osnovi bakra, dobro zaščiten pred glivama Gloeophyllum trabeum in Trametes versicolor in neustrezno zaščiten pred glivo Antrodia vaillantii. Dodatek emulzije PVA že sam po sebi nekoliko zavre delovanje gliv in izboljša delovanje bakrovih in borovih učinkovin.
Ključne besede: zaščita lesa, baker, bor, PVA emulzija, smreka, vezava
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4665; Prenosov: 1912
.pdf Celotno besedilo (676,85 KB)

202.
Lunarni les - mit ali resničnost
Niko Torelli, 2005, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Znanost ni mogla potrditi pozornost zbujajočih lastnosti "lunarnega" lesa, tj.lesa, posekanega ob "pravem času", kot ga "narekujejo" lunine mene, zodiaška znamenja in presenetljivi fiksni termini. Lunarni les naj bi imel posebne oz. za les nenavadne lastnosti: ne trohni, ne gnije, ne lotijo ga se insekti, ne gori, je bolj suh, se ne krči, ne poka, se ne veži in je zelo trd.Predstavljen je Gozdarsko-lesarski lunarni koledar za leto 2005. Ob dvomu o učinku Luninih "impulzov" na kvaliteto lesa, se iz povsem koledarskih razlogov zdijo problematični "fiksni" termini (npr. 1. marec) in vloga (premaknjenih) zodiaških znamenj. Lunarni les resda utegne imeti boljše lastnosti, vendar ne zaradi kozmičnih vplivov, ampak zaradi skrbnega izbora najboljših dreves (npr. "resonančna" starejša smrekovina, nem. Geigenbäume) inskrbnega ravnanja po poseku.
Ključne besede: lunarni les, lastnosti lesa, lunarni les, znanost o lunarnem lesu, kritika
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4612; Prenosov: 2031
.pdf Celotno besedilo (507,49 KB)

203.
Izpiranje baker-etanolaminskih pripravkov iz lesa
Miha Humar, 2006, pregledni znanstveni članek

Povzetek: Baker-etanoilaminski zaščitni pripravki za les uspešno nadomeščajo klasične pripravke na osnovi bakra in kroma. V prispevku so opisani osnovni mehanizmi vezave, podrobneje pa je predstavljenih nekaj dejavnikov, ki vplivajo na izpiranje bakrovih učinkovin iz lesa. To so sestava in koncentracija pripravka, čas in temperatura vezave, uporabljena drevesna vrsta in postopek zaščite. Številni rezultati kažejo, da etanolamin bistveno izboljša vezavo bakrovih učinkovin v les, po drugi strani pa kasneje lahko povzroči tudi depolimerizacijo lesnih polioz, kar se kaže v intenzivnejšem izpiranju bakra iz lesa.
Ključne besede: zaščita lesa, bakrovi pripravki, amini, etanolamin, vezava, izpiranje, fungicidnost
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4371; Prenosov: 1921
.pdf Celotno besedilo (4,90 MB)

204.
Ergonomske značilnosti traktorjev za spravilo lesa
Marjan Lipoglavšek, Boštjan Košir, 1982, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: mehanično spravilo lesa, obremenitve z ropotom, obremenitve z vibracijami
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4075; Prenosov: 1831
.pdf Celotno besedilo (5,51 MB)

205.
206.
Odpornost nekaterih domačih vrst lesa proti termitom Reticulitermes lucifugus
Ljerka Kervina-Hamovič, 1975, elaborat, predštudija, študija

Ključne besede: lesarstvo, les, glive, gniloba, termiti, odpornost lesa, Reticulitermes lucifugus
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2636; Prenosov: 629
.pdf Celotno besedilo (2,20 MB)

207.
Biološke, ekološke in prirastne značilnosti iglavcev v vzhodni Sloveniji
Janez Božič, 1975, elaborat, predštudija, študija

Ključne besede: lesarstvo, les, glive, gniloba, termiti, odpornost lesa, Merulis Lacrimans, Coniophora cerebella
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2433; Prenosov: 629
.pdf Celotno besedilo (8,27 MB)

208.
209.
Uporaba težkih buldožerjev Caterpillar D-8H in D-9H pri gradnji gozdnih cest na območju gozdnega gospodarstva Bled
Borut Bitenc, 1979, končno poročilo o rezultatih raziskav

Ključne besede: sečnja, spravilo lesa, buldožerji, gozdne ceste
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2570; Prenosov: 599
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

210.
Vpliv mirnih con na načrtovanje letne sečnje in spravila lesa
Boštjan Kepic, Petra Grošelj, Janez Krč, 2016, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Prispevek obravnava vpliv mirnih con na načrtovanje letne izvedbe pridobivanja lesa (fazi sečnje in spravila lesa). Izdelali smo dva modela binarnega celoštevilskega linearnega programiranja (BILP) za razmeščanje delovnih skupin v oddelke glede na najmanjše skupne stroške. Ti vključujejo stroške sečnje in spravila lesa, potne stroške in stroške premikov strojev. V prvem modelu smo predpostavili, da je čas proizvodnje poljuben. V drugem modelu pa, da je v 50 % oddelkov proizvodnja časovno omejena zaradi mirnih con in razpoložljivi letni delovni čas zmanjšan za 16,9 %. Ugotovili smo, da je zaradi časovnih omejitev letno izvedbo pridobivanja lesa možno opraviti le z uvedbo dodatne delovne skupine. Časovne omejitve vplivajo na razmeščanje delovnih skupin v oddelke ter na vrstni red opravljanja del. Povečane skupne stroške letne gozdne proizvodnje zaradi mirnih con je možno opravičiti z nezmožnostjo poseka lesa, povečanimi stroški delovne sile in višjimi stroški amortizacije za mehanizacijo. Problem izpada delovnega časa zaradi mirnih con lahko podjetje rešuje s prerazporeditvijo svojih delavcev na druga dela. Problem izpada izvedbe sečnje in spravila, ki nastopi zaradi mirnih con in posledično kasnejšo potrebo po višjih zmogljivostih, pa lahko podjetje rešuje s podizvajalci. Vsak model smo testirali na dveh primerih.
Ključne besede: mirne cone, binarno celoštevilsko linearno programiranje, načrtovanje poseka lesa, gozdarstvo, gozdne proizvodnja, razmeščanje delovnih skupin
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4954; Prenosov: 2479
.pdf Celotno besedilo (976,53 KB)

Iskanje izvedeno v 0.35 sek.
Na vrh