1. |
2. |
3. Ocena sestojne zgradbe na območju Krakovskega pragozdnega rezervata s segmentacijo podatkov laserskega skeniranjaDavid Hladnik, Anže Martin Pintar, 2017, izvirni znanstveni članek Povzetek: In Krakovo virgin forest reserve we assessed stand structures on the basis of the laser scanning data of Slovenia and forest inventory permanent sampling plots. Large growing stocks (730 m3 /ha) and quantities of deadwood (27 % of growing stock) are characteristic for a reserve in the area of lowland, occasionally flooded forests. Pedunculate oak (83 %) and common hornbeam (12 %) prevail in the growing stock. We delineated stand structures in the forest reserve zone on the basis of the height difference using the procedure of the lidar data segmentation. On the digital model of tree crowns in the canopy of the central stand with the pedunculate oak in the upper level we determined only two unfilled gaps, larger than 100 m2 . In the neighboring managed forest, we classified the stands according to four-meter height classes from the height of 16 m to the heights of stand canopy over 32 m. Superficial forest stands% diversity was assessed using the spatial model, where the stands and stand subunits, larger than a quarter of a hectare, are presented. Ključne besede: gozdni rezervati, sestojne strukture, Krakov, lasersko skeniranje Slovenije Objavljeno v DiRROS: 03.09.2017; Ogledov: 4435; Prenosov: 876 Celotno besedilo (870,00 KB) |
4. Razvojna dogajanja v gozdnem rezervatu Mozirska Požganija v četrtem desetletju po požaruJurij Diaci, 1994, izvirni znanstveni članek Povzetek: Delo obravnava sukcesijski razvoj gozda v gozdnem rezervatu Mozirska požganija. Na podlagi analize gozda v letu 1988 in primerjave z raziskavami v preteklih štiridesitih letih podaja smeri in hitrosti sukcesijskih sprememb vegetacije. Razvojni procesi so zaradi pionirskega značaja mladega gozda hitri in pestri. Malopovršinska prepletenost različnih sukcesijskih stadijev daje gozdu heterogen videz. Raznovrstnost razvojnih procesov in strukture gozda pomenita poskus narave ohraniti in razvijati življenje v ekstremnih razmerah, ki vladajo na požganiji Ključne besede: gozdni požari, gozd, vegetacija, drevesne vrste, sukcesijski razvoj vegetacije, pionirske drevesne vrste, spremljanje razvoja gozdov s fotografijo, gozdni rezervati Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4810; Prenosov: 1980 Celotno besedilo (2,69 MB) |
5. Padavinski režim v izbranih vrzelih in sestojih dinarskega jelovo-bukovega gozdaUrša Vilhar, 2010, izvirni znanstveni članek Povzetek: Količina, oblika in časovna razporeditev padavin so izrednega pomena za gozdneekosisteme, saj pomembno vplivajo na preskrbo z vodo, kroženje hranil indinamiko ogljika v ekosistemu. Namen naše raziskave je bil analizirati padavinski režim v dveh sestojih in vrzelih različne velikosti v dinarskem jelovo-bukovem pragozdnem rezervatu Rajhenavski Rog ter v gospodarskem sonaravnem gozdu Snežna jama. V vegetacijskem obdobju v letih 2003 in 2004 smospremljali prepuščene padavine in odtok po deblu v vrzelih in sestojih, padavine na prostem pa v letih od 2001 do 2007. Meritve padavin v gozdni krajini so redke, čeprav so pomemben vhodni podatek za modeliranje procesov v gozdnih ekosistemih. Uporaba meritev z najbližjih meteoroloških postaj je zaradi njihove oddaljenosti vprašljiva, zato smo dnevne in mesečne količine padavin na prostem primerjali z vrednostmi za klimatološko postajo Kočevje ter EMEP-postajo Iskrba pri Kočevski Reki. Ključne besede: padavine, vrzeli, gozdovi, gospdoarski gozdovi, pragozdovi, pragozdni rezervati, Kočevski Rog Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4898; Prenosov: 2051 Celotno besedilo (531,04 KB) |
6. Zgradba in razvoj pragozdov in ohranjenih bukovih gozdov v EvropiTihomir Rugani, Thomas Andrew Nagel, Dušan Roženbergar, Dejan Firm, Jurij Diaci, 2008, pregledni znanstveni članek Ključne besede: bukev, Fagus sylvatica L., pragozdovi, gozdni rezervati, struktura gozdov, dinamika gozdov, režimi motenj, gojenje gozdov Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4985; Prenosov: 2007 Celotno besedilo (701,23 KB) |
7. Mikroklimatske razmere v vrzelih in sestojih dinarskega jelovo-bukovega gozdaUrša Vilhar, Primož Simončič, Lučka Kajfež-Bogataj, Klaus Katzensteiner, Jurij Diaci, 2006, izvirni znanstveni članek Povzetek: Mikroklimatske razmere sodijo med dejavnike, ki odločujoče vplivajo na zgradbo, rast, zdravstveno stanje in stabilnost gozdnih ekosistemov. Namen naše raziskave je bil raziskati osnovne mikroklimatske razmere v dveh sestojihin v vrzelih različne velikosti v dinarskem jelovo-bukovem pragozdnem rezervatu (Rajhenavski Rog) ter gospodarskem sonaravnem gozdu (Snežna jama) v vegetacijskem obdobju v letih 2003 in 2004. Spremljali smo temperaturo zraka, temperaturo tal, relativno zračno vlago ter smer in hitrost vetra. V pragozdnem rezervatu so bile povprečne dnevne temperature zraka na 2 m višine nižje kot v gospodarskem gozdu, relativna zračna vlaga pa je bila višja. V gospodarskem gozdu so bile v nasprotju s pričakovanji temperature zraka na sredini Male vrzeli (SMV) višje kot na sredini Velike vrzeli (SVV). Ugotavljamo, da na mikroklimatske razmere poleg zgradbe sestoja in oblikovanost roba vrzeli pomembno vplivajo tudi značilnosti razgibanega kraškega reliefa: naklon terena, ekspozicija ter oblikovanost terena. Ključne besede: mikroklima gozda, gospodarski gozd, pragozdni rezervati, vrzeli, tvorba vrzeli, Kočevski Rog Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4796; Prenosov: 1952 Celotno besedilo (3,79 MB) |
8. |
9. |
10. |