1. Izdelava sestojne karta na podlagi lidarskih podatkovAndrej Bončina, Vasilije Trifković, Christian Rosset, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: Sestojna karta je pomemben vir podatkov o gozdnih sestojih. Postopki izdelave sestojne karte so različni. V prispevku prikazujemo i) postopek izdelave avtomatizirane sestojne karte (TBk), ki so ga razvili na Bern University of Applied Sciences (BFH), ii) izdelani sestojni karti TBk za gozdni območji Draga in Pokljuka, iii) klasifikacijo sestojev v sestojne tipe na teh območjih ter iv) rezultate primerjave avtomatske sestojne karte s sestojno karto, ki jo izdeluje Zavod za gozdove Slovenije. Pri izdelavi TBk je dominanta višina drevja temeljni kriteriji razmejevanja sestojev, dominantna višina in stopnje zastiranje po sestojnih plasteh pa so temeljni kriteriji za klasifikacijo sestojev v sestojne tipe. Na TBk karti v Dragi in na Pokljuki je povprečna velikost sestoja 1,76 ha in 1,64 ha , kar je precej manj od povprečne velikosti sestoja na karti ZGS (5,90 ha in 2,85 ha). V velikostni strukturi sestojev na TBk v skupnem številu sestojev prevladujejo sestoji s površino, manjšo od 0,5 ha. Deleži sestojnih tipov na TBk in karti ZGS se ujemajo, razmejitev sestojev pa se razlikuje zaradi različnih kriterijev in podrobnejše obravnave sestojev pri TBk. Aktualnost karte TBk je pogojena s starostjo lidarskih posnetkov. Prednosti TBk so hitra izdelava, objektivnost razmejevanja, možnost spremljanja sprememb gozdnih sestojev v času, večplastne informacije o sestojih, poglavitna omejitev pa je omejen nabor sestojnih znakov, kot so poškodovanost, negovanost, kakovost, ki jih sicer pridobimo pri opisovanju gozdov, TBk tudi ne obsega podrobnega načrta. Ključne besede: sestojna karta, lidarski podatki, klasifikacija sestojev, TBk Objavljeno v DiRROS: 21.05.2024; Ogledov: 93; Prenosov: 49 Celotno besedilo (614,02 KB) |
2. |
3. Gozdnovegetacijska karta SlovenijeŽivko Košir, Marja Zorn-Pogorelc, Janko Kalan, Lojze Marinček, Ivan Smole, Lojze Čampa, Marjan Šolar, Boštjan Anko, Marko Accetto, Dušan Robič, Valentin Toman, Lojze Žgajnar, Niko Torelli, Irena Tavčar, Lado Kutnar, Anton Kralj, 2007, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Ključne besede: gozdnovegetacijska karta, digitalni zapis, elektronski medij, CD-Rom, fitocenološka karta, fitocenologija, zgodovina Objavljeno v DiRROS: 22.06.2022; Ogledov: 854; Prenosov: 1245 Celotno besedilo (10,45 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Prostorski prikaz razvoja osmerozobega smrekovega lubadarja (Ips typographus) na območju SlovenijeNikica Ogris, 2017, drugi znanstveni članki Ključne besede: fenologija, prognoze, napovedi, podlubniki, model, temperatura zraka, temperatura skorje, navadna smreka, Picea abies, RITY-1, PHENIPS, razvojna faza, čista generacija, sestrska generacija, jajčece, ličinka, buba, hrošč, rojenje, napad, karta, prostorski informacijski sistem, varstvo gozdov, GIS Objavljeno v DiRROS: 28.07.2020; Ogledov: 1592; Prenosov: 951 Povezava na celotno besedilo Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Vpliv talnih lastnosti na pojavljanje zemeljskih plazov v SlovenijiČrt Šuštar, Milan Kobal, 2018, izvirni znanstveni članek Povzetek: Na podlagi baze Uprave RS za zaščito in reševanje smo analizirali, kako različni talni dejavniki (globina, organska snov, tekstura, sposobnost tal za zadrževanje vode ter razred/tip tal) vplivajo na pojavljanje zemeljskih plazov v Sloveniji. Sloje smo analizirali v programskem okolju GIS. Na osnovi statističnega %2 testa homogenosti smo ugotovili statistično značilen vpliv vseh talnih lastnosti, vključenih v analizo. Glede na globino tal se plazovi statistično značilno pogosteje od pričakovanega pojavljajo na tleh, globine 0%70 cm, glede na povprečno organsko snov gornjega horizonta tal na slabo in srednje humoznih tleh, glede na teksturo tal v razredih srednje težkih ter srednje težkih in težkih tal, glede na efektivno poljsko kapaciteto pa v srednjem razredu (80%150 mm). V primeru talnih tipov smo ugotovili, da je matična podlaga eden izmed glavnih vplivnih dejavnikov. V prihodnje predlagamo uporabo analiziranih talnih dejavnikov pri izdelavi kart verjetnosti za pojavljanje zemeljskih plazov, ki bi bile podlaga za izločanje varovalnih gozdov, ki ščitijo pred zemeljskimi plazovi. Ključne besede: zemeljski plazovi, varovalni gozd, talni dejavniki, kataster zemeljskih plazov, pedološka karta Objavljeno v DiRROS: 13.02.2018; Ogledov: 3719; Prenosov: 744 Celotno besedilo (613,59 KB) |
6. |
7. |
8. |
9. Corine karta rabe tal in pokrovnosti SlovenijeMilan Hočevar, Andrej Kobler, Borut Vrščaj, Marijan Poljak, Gal Kušar, 2001, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: geografski informacijski sistem, daljinsko pridobivanje podatkov, CORINE, tematska karta, digitalna karta, raba tal, gozdarstvo, Slovenija Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3354; Prenosov: 920 Celotno besedilo (13,32 MB) |
10. Referenčne vektorske baze osnovne gozdnogospodarske ureditve kot osnove za predpis vladeMilan Hočevar, Andrej Kobler, Gal Kušar, Dragan Matijašič, 2002, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: katastrska meja, občinska meja, gozdnogospodarska ureditev, uskladitev meja, vektorska baza, satelitska karta gozdov, Slovenija Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3277; Prenosov: 459 |