131. |
132. |
133. Spremljanje koncentracije askospor glive Eutypella parasiticaTine Hauptman, 2021, strokovni članek Povzetek: Gliva Eutypella parasitica izvira iz Severne Amerike in povzroča bolezen, imenovano javorov rak. V Sloveniji so jo prvič našli leta 2005, zdaj je razširjena po vsej državi, izkoreninjenje bolezni ni več mogoče. Da bi preprečili nadaljnje širjenje bolezni in zmanjšali število novih okužb, je treba okužena drevesa posekati. Pri tem velja navodilo, da okuženi del debla izrežemo vsaj 50 cm nad rano in pod njo, izrezani del pa nato na mestu sežgemo ali pa položimo na gozdna tla tako, da je rakava rana usmerjena proti tlom. Učinkovitost slednjega ukrepa smo želeli preverjati s spremljanjem koncentracij askospor glive E. parasitica v zraku, pred izvedenim ukrepom in po njem. Spremljanje ni bilo uspešno, tako da učinkovitosti ukrepa ne moremo potrditi. V prispevku predstavljamo metode spremljanja in razpravo o morebitnih razlogih za neuspešno lovljenje askospor glive E. parasitica.
Ključne besede: javorov rak, Eutypella parasitica, monitoring, volumetrični vzorčevalnik, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 08.03.2021; Ogledov: 1428; Prenosov: 400
 Celotno besedilo (392,15 KB) |
134. Worldwide genetic structure elucidates the Eurasian origin and invasion pathways of Dothistroma septosporum, causal agent of Dothistroma needle blightMartin S. Mullett, Rein Drenkhan, Kalev Adamson, Piotr Boroń, Anna Lenart-Boroń, Irene Barnes, Michal Tomšovský, Zuzana Jánošíková, Katarína Adamčíková, Emília Ondrušková, Barbara Piškur, Tine Hauptman, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Dothistroma septosporum, the primary causal agent of Dothistroma needle blight, is one of the most significant foliar pathogens of pine worldwide. Its wide host and environmental ranges have led to its global success as a pathogen and severe economic damage to pine forests in many regions. This comprehensive global population study elucidated the historical migration pathways of the pathogen to reveal the Eurasian origin of the fungus. When over 3800 isolates were examined, three major population clusters were revealed: North America, Western Europe, and Eastern Europe, with distinct subclusters in the highly diverse Eastern European cluster. Modeling of historical scenarios using approximate Bayesian computation revealed the North American cluster was derived from an ancestral population in Eurasia. The Northeastern European subcluster was shown to be ancestral to all other European clusters and subclusters. The Turkish subcluster diverged first, followed by the Central European subcluster, then the Western European cluster, which has subsequently spread to much of the Southern Hemisphere. All clusters and subclusters contained both mating-types of the fungus, indicating the potential for sexual reproduction, although asexual reproduction remained the primary mode of reproduction. The study strongly suggests the native range of D. septosporum to be in Eastern Europe (i.e., the Baltic and Western Russia) and Western Asia.
Ključne besede: Mycosphaerella pini, biogeography, ABC, DNB, global spread, introduction pathways, invasive pathogen, global spread
Objavljeno v DiRROS: 09.02.2021; Ogledov: 1309; Prenosov: 812
Celotno besedilo (2,27 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
135. Spremljanje tujerodnih ambrozijskih podlubnikov : tudi doma izdelane pasti so lahko učinkoviteLuka Pajek, Tine Hauptman, Maja Jurc, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: Ambrozijske podlubnike uvrščamo med najpomembnejše tujerodne invazivne organizme. Še posebej uspešna pri osvajanju novih območij pa je vrsta Xyosandrus germanus, ki je bila leta 2000 prvič najdena tudi v Sloveniji. Namen naše naloge je bil potrditi razširjenost in ugotoviti velikost populacije X. germanus v revirju Šentvid (KE ZGS Škofljica). Vrsto smo spremljali s pomočjo pasti iz odpadnih plastenk, ki smo jih naredili sami. Postavljene so bile v treh različnih gozdnih sestojih, in sicer smo v vsakem sestoju postavili štiri pasti z različnimi vabami (etanol, denaturiran etanol, kombinacija etanola in %-pinena ter kontrolna past brez vabe), v zbirni posodi je bil konzervans etilen glikol. Pasti smo spremljali osem tednov, v obdobju med 26. 4. 2017 in 20. 6. 2017, jih tedensko praznili, ulov pa determinirali v Laboratoriju za ekološke raziskave - entomologija, Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire BF. Ujeli smo 11.460 osebkov X. germanus, kar je v skupnem ulovu pomenilo kar 90,09 % celotnega ulova hroščev oziroma 95,30 % celotnega ulova podlubnikov. Tako številčen ulov kaže na to, da je populacija X. germanus na raziskovalnem območju velika. Poleg vrste X. germanus smo potrdili še enega tujerodnega ambrozijskega podlubnika, in sicer vrsto Gnathotrichus materiarius. Naši rezultati kažejo, da ni večjih razlik v učinkovitosti privabljanja vrste X. germanus med testiranimi vabami. Glede na število ujetih osebkov vrste X. germanus pa lahko trdimo, da so tudi doma narejene pasti iz odpadnih plastenk lahko primerno orodje za spremljanje tujerodnih ambrozijskih podlubnikov.
Ključne besede: gozdovi, ambrozijski podlubniki, invazivne tujerodne vrste, Xylosandrus germanus, spremljanje, pasti, vabe, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 09.09.2020; Ogledov: 5560; Prenosov: 1731
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
136. Spremljanje žagovinarjev (Monochamus spp.) na območjih velikega tveganja za vnos borove ogorčice (Bursaphelenchus xylophilus) v GGO MariborAljaž Puhek, Tine Hauptman, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: Namen raziskave je bil z metodo spremljanja na območjih velikega tveganja za vnos borove ogorčice (Bursaphelenchus xylophilus) v GGO Maribor ugotoviti prisotnost tujerodnih vrst žagovinarjev (Monochamus spp.), ki so njeni potrjeni vektorji, ter analiza stranskega ulova s poudarkom na redu hroščev (Coleoptera), znotraj katerega je bila posebna pozornost namenjena družinama kozličkov (Cerambycidae) in pisancev (Cleridae) ter poddružini podlubnikov (Curculionidae - Scolytinae). Spremljanje je potekalo na dveh lokacijah (Maribor Tezno in Spodnje Hoče) od 11. 5. 2018 do 13. 10. 2018, uporabljeni sta bili WitaPrall IntPt pasti za mokri ulov z atraktantom Galloprotect Pack. Za namen zbiranja in konzerviranja ulovljenih osebkov je bila preizkušena mešanica vode, kuhinjske soli in detergenta, ki se je izkazala za učinkovito. Ulovljeni so bili osebki iz 42 družin hroščev (Coleoptera). V skupnem ulovu hroščev so po številu prevladovali podlubniki (Curculionidae - Scolytinae), obilneje so bili zastopani tudi pisanci (Cleridae), kozlički (Cerambycidae) in osebki iz družine Lathridiidae. Iz družine pisancev je bilo ulovljenih 224 osebkov iz rodu Thanasimus, katerega predstavniki so pomembni plenilci podlubnikov. Ulovljeni so bili osebki treh vrst iz družine kozličkov, in sicer Spondylis buprestoides (največja številčna zastopanost), Acanthocinus griseus in Monochamus galloprovincialis. Tujerodne vrste žagovinarjev niso bile ulovljene.
Ključne besede: tujerodni žagovinarji, vektorji, borova ogorčica, spremljanje, Maribor
Objavljeno v DiRROS: 09.08.2020; Ogledov: 1995; Prenosov: 550
Celotno besedilo (465,54 KB) |
137. |
138. |
139. Odmiranje listja puhastega hrasta na Krasu v letu 2008, hrastova listna pegavost (Dicarpella dryina)Dušan Jurc, Nikica Ogris, Barbara Piškur, Tine Hauptman, Boštjan Košiček, 2009, strokovni članek Ključne besede: puhasti hrast, Quercus sp., hrastova listna pegavost, Dicarpella dryina, bolezni drevja, gozdovi, varstvo gozdov
Objavljeno v DiRROS: 29.07.2020; Ogledov: 1453; Prenosov: 748
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
140. Osip smrekovih iglic, Lirula macrosporaTine Hauptman, Marijan Denša, 2009, strokovni članek Ključne besede: smreka, Picea abies, Lirula macrospora, iglice, bolezni drevja, gozdovi, varstvo gozdov
Objavljeno v DiRROS: 29.07.2020; Ogledov: 1510; Prenosov: 797
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
