91. Robust saliva-based RNA extraction-free one-step nucleic acid amplification test for mass SARS-CoV-2 monitoringEva Rajh, Tina Šket, Arne Praznik, Petra Sušjan, Alenka Šmid, Dunja Urbančič, Irena Mlinarič-Raščan, Polona Kogovšek, Tina Demšar, Mojca Milavec, Katarina Prosenc, Žiga Jensterle, Mihaela Zidarn, Viktorija Tomič, Gabriele Turel, Tatjana Lejko-Zupanc, Roman Jerala, Mojca Benčina, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Early diagnosis with rapid detection of the virus plays a key role in preventing the spread of infection and in treating patients effectively. In order to address the need for a straightforward detection of SARS-CoV-2 infection and assessment of viral spread, we developed rapid, sensitive, extraction-free one-step reverse transcription-quantitative polymerase chain reaction (RT-qPCR) and reverse transcription loop-mediated isothermal amplification (RT-LAMP) tests for detecting SARS-CoV-2 in saliva. We analyzed over 700 matched pairs of saliva and nasopharyngeal swab (NSB) specimens from asymptomatic and symptomatic individuals. Saliva, as either an oral cavity swab or passive drool, was collected in an RNA stabilization buffer. The stabilized saliva specimens were heat-treated and directly analyzed without RNA extraction. The diagnostic sensitivity of saliva-based RT-qPCR was at least 95% in individuals with subclinical infection and outperformed RT-LAMP, which had at least 70% sensitivity when compared to NSBs analyzed with a clinical RT-qPCR test. The diagnostic sensitivity for passive drool saliva was higher than that of oral cavity swab specimens (95% and 87%, respectively). A rapid, sensitive one-step extraction-free RT-qPCR test for detecting SARS-CoV-2 in passive drool saliva is operationally simple and can be easily implemented using existing testing sites, thus allowing high-throughput, rapid, and repeated testing of large populations. Furthermore, saliva testing is adequate to detect individuals in an asymptomatic screening program and can help improve voluntary screening compliance for those individuals averse to various forms of nasal collections.
Ključne besede: SARS-CoV-2, COVID-19, COVID-19 serological testing, real-time polymerase chain reaction, saliva, oral cavity swab, passive drool, pooling
Objavljeno v DiRROS: 09.11.2021; Ogledov: 1137; Prenosov: 559
 Povezava na celotno besedilo |
92. |
93. LIFEGENMON - LIFE for European forest genetic monitoring systemHojka Kraigher, Filipos Aravanopoulos, Barbara Fussi, Fotis Kiourtsis, Monika Konnert, Tina Michieli, Živan Veselič, Marjana Westergren, 2016, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Objavljeno v DiRROS: 03.11.2021; Ogledov: 818; Prenosov: 339
 Celotno besedilo (4,38 MB) |
94. SciVie - Sciences de le Vie from the past and for the future : [presented at European Forest Research and Innovation, 1st ex post evaluation programme, Ljubljana, 19. 1. 2016]Maja Peteh, Irena Rebov, Tina Drolc, Žiga Lipar, Tom Levanič, Hojka Kraigher, 2016, prispevek na konferenci brez natisa Objavljeno v DiRROS: 03.11.2021; Ogledov: 1221; Prenosov: 407
Celotno besedilo (1,05 MB) |
95. |
96. |
97. |
98. |
99. Kdo so uporabniki ljubljanskih mestnih gozdov?Živa Bončina, Robert Hostnik, Matjaž Harmel, Klemen Strmšnik, Jurij Kobe, Tina Simončič, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Upravljanje mestnih gozdov terja intenzivnejšo participacijo in uveljavljanje dodatnih metod za vključevanje javnosti v soodločanje o rabi gozdov. V okviru projekta URBforDAN smo s spletno anketo (n=1134) zbrali podatke o uporabnikih mestnega gozda Golovec. Preverjali smo njihovo oddaljenost od Golovca, način prihoda, pogostost in trajanje obiska, najpogostejšo točko vstopa v gozd ter želje o dodatni infrastrukturi. Glede na razlog obiska smo anketirance združevali v skupine in nadaljnje analize izvedli po skupinah uporabnikov (naštete po številčnosti: gorski kolesarji, pohodniki, družine, tekači, kolesarji, sprehajalci domačih živali in drugi). Ugotovili smo, da skoraj 60 % anketirancev obišče Golovec vsaj enkrat na teden, najpogosteje obisk traja 1 do 2 uri. Do gozda večina anketirancev pride peš ali s kolesom, več kot četrtina anketirancev se pripelje z avtomobilom. Največ anketirancev vstopi na Golovec na zahodnem delu (vstopna točka Center Hradeckega). Skupine uporabnikov vstopajo na Golovec različno: na Poligonu Rudnik, bolj odročnem delu Golovca, vstopa največ gorskih kolesarjev, v Štepanjskem naselju največ družin. Skupine uporabnikov se razlikujejo tudi po načinu prihoda v gozd: raba avtomobila in javnega potniškega prometa je najpogostejša pri družinah. Razlike med skupinami so tudi v pričakovanjih do gozda in želeni dodatni infrastrukturi. Rezultati ankete so podlaga za načrtovanje infrastrukture, usmerjanje uporabnikov in urejanje vstopnih točk na Golovec in so bili vključeni v Strateški in Operativni načrt za mestni gozd Golovec.
Ključne besede: mestni gozdovi, participacija, spletna anketa, skupine uporabnikov, rekreacija
Objavljeno v DiRROS: 02.08.2021; Ogledov: 1220; Prenosov: 397
Celotno besedilo (447,23 KB) |
100. Strategija razvoja mestnih gozdov LjubljaneTina Simončič, Matjaž Harmel, Jurij Kobe, Robert Hostnik, Andrej Verlič, Urša Vilhar, Klemen Strmšnik, Luka Sešel, Rok Pisek, Dragan Matijašič, 2021, strokovni članek Povzetek: Strategija razvoja mestnih gozdov Ljubljane opredeljuje vizijo in dolgoročne prioritete celovitega razvoja mestnih gozdov Ljubljane. Strategija je podlaga za upravljanje z mestnimi gozdovi, ki pomembno prispevajo k zagotavljanju zdravega življenjskega okolja za prebivalce in obiskovalce mesta. Strategija izraža/upošteva interes lokalne skupnosti do gozdov v mestu in njegovi neposredni okolici ter prispeva k odgovornemu načrtovanju gospodarjenja z gozdovi za potrebe skupnosti. Strategija je bila na pobudo Mestne občine Ljubljana izdelana v okviru projekta INTERREG URBforDAN za območje mestnih gozdov Ljubljane, torej vseh tistih, ki so po občinskem prostorskem načrtu opredeljeni kot gozdovi z izjemno poudarjenimi socialnimi funkcijami. Namen strategije je spodbuditi različne institucije, nevladne organizacije in posameznike k aktivnejšemu vključevanju v soodločanje o razvoju mestnih gozdov Ljubljane, krepiti zavest o pomenu teh gozdov ter izboljšati podlage za gospodarjenje z gozdovi, ki krepi socialne in ekološke funkcije. V prispevku so podane poglavitne značilnosti Strategije razvoja mestnih gozdov Ljubljane vključno s cilji in usmeritvami. Strategija nastavlja okvirje za sistem organizacijskih, finančnih in drugih ukrepov, s katerim bi lahko izboljšali usklajevanje javnih interesov v urbanem gozdnem prostoru, ki je pretežno v zasebni lasti. Izpostavlja tudi pomen sodelovanja z zasebnimi lastniki za zagotavljanje socialnih funkcij v mestnih gozdovih.
Ključne besede: pomen mestnih gozdov, strateški načrt, upravljanje, Ljubljana, projekt URBforDAN
Objavljeno v DiRROS: 02.08.2021; Ogledov: 1438; Prenosov: 429
Celotno besedilo (336,18 KB) |
