81. Evaluation of forest edge structure and stability in peri-urban forestsDavid Hladnik, Andrej Kobler, Janez Pirnat, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: In the presented research, we studied the forest edge structure of urban and peri-urban forests on the outskirts of Ljubljana (Slovenia) consisting of a number of patches covering the collective surface of 1884 ha. They differ from each other according to the degree of fragmentation and by the share of the interior forest area. On the basis of LiDAR data, we conducted an analysis of the edges of the persistent forest patches and estimated them with regard to the land use they bordered on. The horizontal estimation of forest edges and the changes of forest edges, in the last decades, were estimated using digital orthophoto images of cyclic aerial surveys of Slovenia, from 1975 to 2018. The data, provided by LiDAR, were used to obtain an accurate estimate of forest edges and the metrics of their vertical canopy structure. On the basis of the canopy height model (CHM), we determined the height classes, the heights of the tallest trees, and indices of canopy height diversity (CHD) as variables subjected to a k-means cluster analysis. To determine the forest edge and trees stability, their heights and diameters at breast height (DBH) were measured and their canopy length and h/d (height/diameter) dimension ratios were estimated. In the study area of the Golovec forest patch, more than half of the forest edge segments (56%) border on residential buildings. After the construction of buildings, 54% of the newly formed forest edges developed a high and steep structure. Unfavorable h/d dimension ratio was estimated for 16% of trees, more among the coniferous than among the deciduous trees. Similar characteristics of newly formed forest edges bordering on built-up areas were determined in other sub-urban forest patches, despite the smaller share of such forest edges (19% and 10%, respectively). Tools and methods presented in the research enable the implementation of concrete silvicultural practices in a realistic time period and extend to ensure that adequate forestry measures are taken to minimize possible disturbances.
Ključne besede: forest ecosystem services, forest edge stability, forest edge structure, LiDAR, urban forests
Objavljeno v DiRROS: 26.05.2020; Ogledov: 1946; Prenosov: 1055
 Celotno besedilo (5,67 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
82. Parameters for discrimination between organic and conventional production : a case study for chicory plants (Cichorium intybus L.)Lovro Sinkovič, Marijan Nečemer, Nives Ogrinc, Dragan Žnidarčič, David Stopar, Rajko Vidrih, Vladimir Meglič, 2020, izvirni znanstveni članek Ključne besede: Organic production, Conventional production, Chicory plant, Bioactive compounds, Fertility management, Isotopic signature, Multi-elemental profile, Nitrogen assimilation
Objavljeno v DiRROS: 11.05.2020; Ogledov: 2483; Prenosov: 942
Celotno besedilo (1,83 MB) |
83. |
84. Spletna anketa projekta ValoFor o odnosu lastnikov malih gozdnih posesti do gospodarjenja z gozdomUrša Vilhar, Mitja Skudnik, Katja Kavčič Sonnenschein, David Štefanič, Matevž Triplat, Hojka Kraigher, 2020, poljudni članek Ključne besede: lastniki gozdov, mala gozdna posest, projekt ValoFor
Objavljeno v DiRROS: 02.05.2020; Ogledov: 2169; Prenosov: 731
Celotno besedilo (66,12 KB) |
85. A review of methane activation reactions by halogenation : catalysis, mechanism, kinetics, modeling, and reactorsDavid Bajec, Matic Grom, Damjan Lašič Jurković, Andrii Kostyniuk, Matej Huš, Miha Grilc, Blaž Likozar, Andrej Pohar, 2020, pregledni znanstveni članek Ključne besede: methane, halogenation, catalysis, density functional theory, kinetics, mechanism
Objavljeno v DiRROS: 16.04.2020; Ogledov: 2148; Prenosov: 1361
Celotno besedilo (3,75 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
86. Analiza konizacij v Sloveniji v letih 2009-2018 : diagnostika, zdravljenje in rezultati zdravljenja predrakavih sprememb materničnega vratu v SlovenijiAna Lasič, Urška Ivanuš, Tine Jerman, Špela Smrkolj, Branko Cvjetičanin, David Lukanovič, Mojca Florjančič, 2019, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Ključne besede: rak materničnega vratu, presejalni programi, citopatologija
Objavljeno v DiRROS: 10.04.2020; Ogledov: 2120; Prenosov: 881
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
87. |
88. Ecological time series and integrative taxonomy unveil seasonality and diversity of the toxic diatom Pseudo-nitzschia H. Peragallo in the northern Adriatic SeaTimotej Turk Dermastia, Federica Cerino, David Stanković, Janja Francé, Andreja Ramšak, Magda Tušek-Žnidarič, Alfred Beran, Vanessa Natali, Marina Cabrini, Patricija Mozetič, 2020, izvirni znanstveni članek Ključne besede: Pseudo-nitzschia, morphology, phylogeny, seasonality, time series, Adriatic Sea
Objavljeno v DiRROS: 18.03.2020; Ogledov: 2782; Prenosov: 854
Povezava na datoteko |
89. Obsevanje bolnikov z vstavljenim srčnim spodbujevalnikom ali defibrilatorjemIrena Oblak, Primož Peterlin, David Žižek, 2019, strokovni članek Povzetek: Znano je, da ionizirajoče sevanje lahko okvari vstavljeno elektronsko napravo, kot je srčni spodbujevalnik (angl. pacemaker, PM) ali kardioverter-defibrilator (angl. implantable cardioverter defibrillator, ICD), če leži v obsevalnem polju. Nedavna odkritja pa navajajo tudi možno okvaro elektronske naprave, ki leži izven obsevalnega polja, zaradi sipanega sevanja oz. nastanka sekundarnih nevtronov, predvsem pri uporabi višjih energij fotonskega snopa. Iz tega razloga so bila izdelana nova priporočila obsevanja bolnikov z vstavljenimi srčnimi spodbujevalniki ali kardioverterji-defibrilatorji.
Ključne besede: radioterapija, srčni spodbujevalnik, okvara elektronske naprave, defibrilator
Objavljeno v DiRROS: 13.01.2020; Ogledov: 2453; Prenosov: 780
Celotno besedilo (83,54 KB) |
90. Razvoj gozdnih sestojev na nekdanjih novinah v KoprivniJanez Golob, Milan Golob, David Hladnik, 2019, izvirni znanstveni članek Povzetek: Na raziskovalnih ploskvah, ki ležijo na nekdanjih novinah na območju katastrske občine Koprivna, smo v septembru leta 2017 opravili šesto zaporedno polno izmero. Gozdovi na raziskovalnih ploskvah so v zasebni lasti in na njih od vzpostavitve le-teh v letu 1960 niso gospodarili. V naravnem sukcesijskem razvoju, ki se je začel pred 70 oziroma 100 leti, je na ploskvah prevladala smreka, spreminjanje sestojnih gostot bi lahko primerjali z Reinekejevem pravilom (SDI) o gostoti sestojev in samoizločanju dreves. Na raziskovalnih ploskvah se lesna zaloga giblje od 566,4 m3/ha do 761,3 m3/ha, temeljnica pa od 48,7 m2/ha do 61,7 m2/ha. Opazili smo skokovito povečanje višinskih krivulj smreke in macesna v sestojih. V neredčenih sestojih prevladujejo drevesa z visokimi neugodnimi vrednostmi dimenzijskega razmerja h/d.
Ključne besede: novinarjenje, raziskovalne ploskve, gozdovi na opuščenih kmetijskih površinah, sukcesijski razvoj
Objavljeno v DiRROS: 29.11.2019; Ogledov: 6768; Prenosov: 2133
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
