Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Povzetek: We examined activation patterns of the gastrocnemius medialis (GM), gastrocnemius lateralis (GL), soleus (SO), and tibialis anterior (TA) muscles in eight older (58.4 ± 3.3 years) and seven young (23.1 ± 2.9 years) participants, before and after 14 days of horizontal bed rest. Visual feedback on the exerted muscle torque was provided to the participants. The discharge patterns of individual motor units (MUs) were studied in three repetitions of isometric plantar flexion at 30 and 60% of Maximum Voluntary Contraction (MVC), before, and 1 day after the 14-day bed rest, respectively. In the GL and GM muscles, the older participants demonstrated higher MU discharge rates than the young, regardless of the contraction level, both before and after the bed rest. In the TA and SO muscles, the differences between the older and young participants were less consistent. Detailed analysis revealed person-specific changes in the MU discharge rates after the bed rest. To quantify the coactivation patterns we calculated the correlation coefficients between the cumulative spike trains of identified MUs from each muscle, and measured the root mean square difference of the correlation coefficients between the trials of the same session (intra-session variability) and between different sessions (inter-session variability) in each participant (intra-person comparison) and across participants (inter-person comparison). In the intra-person comparison, the inter-session variability was higher than the intra-session variability, either before or after the bed rest. At 60% MVC torque, the young demonstrated higher inter-person variability of coactivation than the older participants, but this variability decreased significantly after the bed rest. In older participants, inter-person variability was consistently lower at 60% than at 30% MVC torque. In young participants, inter-person variability became lower at 60% than at 30% MVC torque only after the bed rest. Precaution is required when analyzing the MU discharge and coactivation patterns, as individual persons demonstrate individual adaptations to aging or bed rest.
Ključne besede: high density electromyography, muscle disuse, motor units, discharge rate, aging
Objavljeno v DiRROS: 05.09.2022; Ogledov: 665; Prenosov: 367
Celotno besedilo (4,31 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Povzetek: Izhodišča: Bolniki s plevralnim izlivom pogosto potrebujejo razbremenilno plevralno punkcijo (RPP), po kateri navajajo bolj ali manj izrazito olajšanje dispneje. Zaradi varnosti se priporoča, da se med RPP odstrani do 1.500 mL tekočine. Metode: V raziskavo smo vključili 96 bolnikov, pri katerih je bila potrebna RPP. Zbirali smo ocene stopnje dispneje na lestvici VAS pred, takoj po in 2 uri po RPP, pri 73 bolnikih pa še 24 ur po RPP ter beležili količino odstranjene tekočine. Med RPP smo z vodnim manometrom merili plevralne tlake, iz katerih smo izračunali elastanco plevralnega prostora in na podlagi meritev bolnike razdelili v skupine z različnimi elastančnimi krivuljami. Rezultati: Med začetnim plevralnim tlakom in količino odstranjene tekočine ter olajšanjem dispneje po opravljeni RPP smo ugotovili statistično značilno povezanost. Pri največjem deležu bolnikov smo RPP zaključili zaradi pojava simptomov, zaradi meritev plevralnega tlaka pa smo RPP prekinili pri 16 bolnikih (16,7 %). V skupino z normalno elastančno krivuljo smo uvrstili 74 bolnikov, nezmožnost razpenjanja pljuč pa smo ugotovili pri 22 bolnikih. Med RPP ni bilo pomembnih zapletov, kljub temu da smo več kot 1.500 mL izliva odstranili pri 32 (33 %) bolnikih. Zaključek: Višji začetni plevralni tlak je šibko povezan z višjo začetno stopnjo dispneje in večjim olajšanjem dispneje po opravljeni RPP. Najbolj uporabna je dinamika sprememb plevralnega tlaka, s katero lahko že med RPP prepoznamo nezmožnost razpenjanja pljuč. Med RPP s plevralno manometrijo lahko varno odstranimo tudi več kot 1.500 mL tekočine
Ključne besede: pljuča, dispneja, vizualna analogna lestvica, elastančne krivulje, nezmožnost razpenjanja pljuč
Objavljeno v DiRROS: 29.08.2022; Ogledov: 465; Prenosov: 186
Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več...

Povzetek: Priporočila za zobozdravstveno obravnavo bolnikov z rakom glave in vratu (RGV) v Sloveniji, zdravljenih z obsevanjem sledijo priporočilom The Royal College of Surgeons of England v sodelovanju z The British Society for Disability and Oral Health, dopolnjujejo Priporočila za obravnavo bolnikov z rakom glave in vratu v Sloveniji in hkrati upoštevajo obstoječe zmožnosti slovenskega zdravstvenega sistema. Namen priporočil je prepre-čevanje oz. zmanjšanje zapletov v ustni votlini, ki nastanejo zaradi obsevanja. Opredeljujejo način zobozdravstvene oskrbe pred, med in po zdravljenju raka na vseh treh nivojih zobozdra-vstvene oskrbe, kar zagotavlja njeno pravočasnost in dostopnost. Priporočila predstavljajo poenoteno mnenje vseh deležnikov na področju zobozdravstvene obravnave bolnikov z RGV v državi.
Ključne besede: onkologija, zobozdravstvena obravnava, obsevanje, ustna votlina, priporočila
Objavljeno v DiRROS: 14.07.2022; Ogledov: 630; Prenosov: 216
Celotno besedilo (1,45 MB)

Povzetek: Genska terapija postaja čedalje bolj zanimiva tudi v onkologiji. Med aplikacijami je morda najzanimivejša imunostimulacija. Pripravimo lahko plazmidno DNA, ki nosi zapis za različne imunostimulatorne molekule, ki jih vnesemo v celice tumorjev ali normalnih tkiv. Ta tkiva postanejo proizvajalci teh molekul, ki lahko delujejo lokalno ali pa se izločajo tudi sistemsko v krvni obtok. Ker plazmidna DNA ne prehaja celične membrane, so potrebni dostavni sistemi, virusni ali nevirusni. V naših študijah uporabljamo predvsem nevirusni dostavni sistem – elektroporacijo. Interlevkin 12 (IL-12) je eden od zanimivih citokinov, za katerega je znano protitumorsko delovanje s spodbujanjem imunskega odziva in antiangiogenim delovanjem. Namen projekta SmartGene.si je bil pripraviti plazmid z zapisom za interlevkin 12 (plazmid phIL12) in pripraviti vse potrebno za njegovo klinično testiranje za zdravljenje kožnih tumorjev. V konzorciju smo združili moči s partnerji z akademskega in industrijskega področja. Treba je bilo pripraviti plazmid za uporabo v humani onkologiji po zahtevah Evropske agencije za zdravila (EMA). Za prijavo klinične študije na Javno agencijo za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) smo morali izvesti tudi vse neklinične raziskave o varnosti in učinkovitosti zdravila. Nato je bilo treba razviti postopek priprave zdravila, zagotoviti primerne prostore za pripravo in izvedbo postopka priprave zdravila. V treh letih smo dosegli vse te zastavljene cilje in dobili dovoljenje za izvajanje klinične študije na kožnih tumorjih, ki ga je izdala JAZMP na osnovi pozitivnega mnenja Komisije Republike Slovenije za medicinsko etiko. Zdaj poteka klinična študija faze I preizkušanja plazmida phIL12 na kožnih tumorjih glave in vratu z namenom preveriti varnost in sprejemljivost genskega elektroprenosa plazmida v tumorje. Cilj študije je prav tako določiti primeren odmerek zdravila, ki bi ga v nadaljnji klinični študiji uporabili kot adjuvantno zdravljenje k ablativnim terapijam, kot sta radioterapija ali elektrokemoterapija.
Ključne besede: genska terapija, interlevkin-12, plazmidna DNA, elektroprenos genov, rak kože
Objavljeno v DiRROS: 01.07.2022; Ogledov: 1266; Prenosov: 254
Celotno besedilo (420,40 KB)

Ključne besede: nacionalna gozdna inventura, monitoring, terenske meritve, trajne vzorčne ploskve, navodila
Objavljeno v DiRROS: 07.06.2022; Ogledov: 936; Prenosov: 373
Celotno besedilo (4,71 MB)