Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (%C5%A0urlan%20Popovi%C4%87 Katarina) .

121 - 130 / 244
Na začetekNa prejšnjo stran9101112131415161718Na naslednjo stranNa konec
121.
Preživetje bolnikov z rakom v Sloveniji
Vesna Zadnik, Tina Žagar, Katarina Lokar, Sonja Tomšič, Amela Duratović Konjević, Nika Bric, Branko Zakotnik, 2021, strokovni članek

Povzetek: Populacijsko preživetje bolnikov z rakom je sestavljen kazalnik, v katerem se zrcalijo tako značilnosti bolnikov kot tudi organizacija, dostopnost, kakovost in učinkovitost sistema zdravstvenega varstva. Register raka Republike Slovenije je letos izdal že četrto obsežnejše poročilo o preživetju slovenskih bolnikov z rakom zbolelih med letom 1997 in 2016, ki kaže na napredek, ki sta ga v dvajsetih letih zagotovila slovenska onkologija in slovensko zdravstveno varstvo skupaj s celotno družbo. Preživetje slovenskih bolnikov z rakom se s časom povečuje. V zadnjih dvajsetih letih se je petletno čisto preživetje povečalo za dobrih 11 odstotnih točk. Znatno bolj se je povečalo preživetje pri moških. Starost in stadij ob diagnozi sta še vedno ključna za preživetje bolnikov z rakom. Pri obeh spolih se je preživetje bolnikov s kožnim melanomom, rakom debelega črevesa in danke ter pljučnim rakom v zadnjih dvajsetih letih značilno izboljšalo. Napredek je bil dosežen tudi pri najpogostejših rakih pri posameznem spolu: raku dojk pri ženskah in raku prostate pri moških. Izboljšanje preživetja slovenskih bolnikov z rakom, ki ga opazujemo v zadnjih letih, predstavlja osnovo in spodbudo za nadaljnje izboljšave.
Ključne besede: breme raka, preživetje raka, bolniki
Objavljeno v DiRROS: 10.06.2021; Ogledov: 1343; Prenosov: 358
.pdf Celotno besedilo (199,66 KB)

122.
Radiološka slikovna diagnostika gliomov pri odraslih
Ana Leben, Katarina Šurlan Popović, 2019, ni določena

Povzetek: Gliomi so najpogostejši primarni možganski tumorji. Po novih smernicah jih razlikujemo na podlagi molekularnih označevalnikov, kar daje pomembno podlago za razvoj zdravljenja po meri bolnika. Tipizacija tumorjev je lahko invazivna s pomočjo biopsije in neinvazivna. Zadnja v zadnjem času pridobiva veliko vlogo zaradi razvoja radiogenomike, ki preučuje povezavo med slikovnimi fenotipi tumorjev in genomiko. Magnetnoresonančna ocena tumorjev, pri kateri uporabljamo številne standardne in funkcionalne sekvence, omogoča neinvazivno tipizacijo tumorjev glede na specifične morfološke značilnosti posameznih vrst tumorjev s posameznimi molekularnimi označevalci. Po pregledu obstoječe literature so avtorji v članku opisali slikovne značilnosti treh tumorskih genotipov, in sicer mutacije izocitratne dehidrogenaze, kodelecije 1p19q in metilacije promotorja metilgvanin metiltansferaze. Kljub hitremu razvoju radiogenomike primanjkuje obširnih študij z dovolj velikimi in standardiziranimi vzorci bolnikov, ki bi podale zanesljivejše rezultate.
Ključne besede: rak (medicina), gliomi, molekularni markerji, magnetna resonanca, slikovna diagnostika, radiološka diagnostika
Objavljeno v DiRROS: 08.04.2021; Ogledov: 1243; Prenosov: 413
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

123.
Vpliv epidemije covid-19 na diagnostiko in zdravljenje raka
Vesna Zadnik, Ana Mihor, Sonja Tomšič, Tina Žagar, Nika Bric, Katarina Lokar, 2020, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: obvladovanje raka, covid-19, javno zdravje
Objavljeno v DiRROS: 07.04.2021; Ogledov: 1428; Prenosov: 373
.pdf Celotno besedilo (148,08 KB)

124.
Transition dates from earlywood to latewood and early phloem to late phloem in Norway Spruce
Jožica Gričar, Katarina Čufar, Klemen Eler, Vladimir Gryc, Hanuš Vavrčík, Martin De Luis, Peter Prislan, 2021, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Climate change will affect radial growth patterns of trees, which will result in different forest productivity, wood properties, and timber quality. While many studies have been published on xylem phenology and anatomy lately, little is known about the phenology of earlywood and latewood formation, also in relation to cambial phenology. Even less information is available for phloem. Here, we examined year-to-year variability of the transition dates from earlywood to latewood and from early phloem to late phloem in Norway spruce (Picea abies) from three temperate sites, two in Slovenia and one in the Czech Republic. Data on xylem and phloem formation were collected during 2009-2011. Sensitivity analysis was performed to determine the specific contribution of growth rate and duration on wood and phloem production, separately for early and late formed parts. We found significant differences in the transition date from earlywood to latewood between the selected sites, but not between growth seasons in trees from the same site. It occurred in the first week of July at PAN and MEN and more than two weeks later at RAJ. The duration of earlywood formation was longer than that of latewood formation; from 31.4 days at PAN to 61.3 days at RAJ. In phloem, we found differences in transition date from early phloem to late phloem also between the analysed growth seasons; from 2.5 weeks at PAN to 4 weeks at RAJ Compared to the transition from earlywood to latewood the transition from early phloem to late phloem occurred 25-64 days earlier. There was no significant relationship between the onset of cambial cell production and the transition dates. The findings are important to better understand the inter-annual variability of these phenological events in spruce from three contrasting temperate sites, and how it is reflected in xylem and phloem anatomy.
Ključne besede: Picea abies, xylem formation, phloem formation, cambium, tracheid, sieve cell, conifer, temperate environment
Objavljeno v DiRROS: 22.03.2021; Ogledov: 1231; Prenosov: 869
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

125.
126.
127.
Pregled obravnave bolnikov s kožnim melanomom v Sloveniji za incidenčna leta 2013-2017
Vesna Zadnik, Tina Žagar, Frančiška Škrlec, Katarina Lokar, Agata Čampa, 2019, končno poročilo o rezultatih raziskav

Ključne besede: register raka, kožni melanom, incidenca
Objavljeno v DiRROS: 16.03.2021; Ogledov: 1095; Prenosov: 382
.pdf Celotno besedilo (5,74 MB)

128.
129.
70 let Registra raka Republike Slovenije : znanje, kakovost, uporabnost
Amela Duratović Konjević, Vesna Škrbec, Sonja Tomšič, Katarina Lokar, Nika Bric, Vesna Zadnik, 2020, strokovna monografija

Ključne besede: onkologija, rak (medicina), registri, zgodovinski pregledi
Objavljeno v DiRROS: 16.03.2021; Ogledov: 1333; Prenosov: 608
.pdf Celotno besedilo (6,47 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

130.
Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh