391. A study of important entomofauna in oak forests of SloveniaMiroslav Harapinov, Maja Jurc, 2000, izvirni znanstveni članek Povzetek: Insects in 9 research areas in pedunculate oak and sessile oak forests in Slovenia have been studied. We identified 35 insect species as well as two genera from 13 families. The defoliation of oak leaves in studied forests was between 10 and 90 %. More than 80 % of the defoliation was caused by mottled umber and winter moth (Erannis defoliaria Cl., Operophthera brumata L.). Leaf-roll moths are an important group of pests of oak leaves and acorns. The most numerous is the green leaf-roll moth, Tortrix viridana L., followed by Archips crataegana Hb., Laspeyresia splendana Hb. and Laspeyresia amplana Hb. The ratio of appearance of oak sawflies (Apethymus abdominalis Lep. and Apethymus braccatus Gmel.) was 9 : 1. During the past 10 years, oak miner (Tischeria complanella Hb.) has attacked young oak trees heavily. Acorn destroyers (Balaninus glandium Mrsh. and Balaninus nucum L.) were important acorn pests. During the gradation of defoliators in the Prekmurje region of Slovenia there was an increased population density of their predators, such asground beetles and burying beetles (Calosoma sycophanta L., Calosoma inquisitor L., Carabus spp., Xylodrepa quadripunctata L. We can confirm that the health of oak forests in Slovenia is better than in Croatia and southeastern Europe.
Ključne besede: dob, Quercus robur, graden, Quercus petraea, gozdarska entomologija, Insecta, žuželka, škodljivec, entomofauna, Slovenija, pedunculate oak, Quercus robur, sessile oak, Quercus petraea, forest entomology, Insecta, entomofauna, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4486; Prenosov: 1912
 Celotno besedilo (741,02 KB) |
392. Gozd bukve in jelke z dlakavim slečem (Omphalodo-Fagetum rhododendretosum hirsuti) v Trnovskem gozdu (zahodna Slovenija)Igor Dakskobler, Mihej Urbančič, Andrej Wraber, 2000, izvirni znanstveni članek Ključne besede: fitocenologija, sistematika rastlin, Omphalodo-Fagetum, subasociacija, dinarski gozd, jelovo-bukov gozd, gozdna tla, folični histosol na apnencu, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4446; Prenosov: 1860
Celotno besedilo (1,96 MB) |
393. |
394. |
395. Fototerestrična inventura gozdaGal Kušar, Milan Hočevar, 2000, izvirni znanstveni članek Ključne besede: fototerestrična inventura, inventura gozda, dvofazna inventura, vzorčenje, digitalna fotogrametrija, lesna zaloga, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4258; Prenosov: 1893
Celotno besedilo (1,41 MB) |
396. Značilnosti poškodb drevja in tal pri redčenju sestojev s tehnologijo strojne sečnje na primeru delovišča ŽekancBoštjan Košir, Robert Robek, 2000, izvirni znanstveni članek Ključne besede: poškodba drevja, pridobivanje lesa, model, tehnologija kratkega lesa, poškodba tal, vlaka, Kras, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4559; Prenosov: 1882
Celotno besedilo (1,09 MB) |
397. Nekatere značilnosti biotske pestrosti živalstva slovenskih gozdovIvan Kos, 2000, pregledni znanstveni članek Povzetek: Ve~ kot polovico slovenskega ozemlja pokriva gozd, ki je najpomembnej{a naravna dedi{~ina. Zaradi sonaravnega gospodarjenja je dobro ohranjen, z bogato razvitimi rastlinskimi in `ivalskimi zdru`bami. V njem prebiva ve~ina slovenskih `ivalskih vrst in njihovo pre`ivetje je odvisno od stanja gozda. Vrstno sestavo slabo poznamo, natan~neje so na posameznih mestih obdelane le nekatere `ivalske skupine, kot so sesalci (Mammalia), ptice (Aves), metulji (Lepidoptera), pajki (Aranea), strige (Chilopoda), oribatide (Oribatida), de`evniki (Lumbricidae) in druge. Rezultati teh obdelav ka`ejo na veliko alfa in gama diverziteto, ki ju razlagamo z ohranjenostjo gozdnih ekosistemov, dana{njo klimo, orografsko in reliefno razgibano pokrajino, heterogenostjo geolo{ke podlage in tal. Velika vrstna raznolikost nevreten~arjev in {tevilne endemne vrste posameznih manj{ih obmo~ij so posledica bli`ine refugijev v posameznih klimatskih obdobjih. Fragmentacija populacij v preteklosti je pogojevala polihotomno speciacijo. Biodiverziteta gozdnate krajine je ogro`enazaradi globalnih sprememb in poseganja ~loveka. Klimatska sprememba jenapomembnej{a globalna sprememba, ki spreminja osnovno vegetacijsko sestavo.^lovek negativno vpliva na biodiverziteto gozda s fragmentacijo gozda,pri ~emer so prizadete predvsem specializirane gozdne vrste. S selektivno se~njo in pomlajevanjem vpliva na osnovno vegetacijsko sestavo, razporeditev in dele`e posameznih razvojnih faz ter na koli~ino mrtve biomase.
Ključne besede: biotska pestrost, vrstna raznolikost, vrstna diverziteta, živalstvo, gozd, biogeografija, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4509; Prenosov: 1854
Celotno besedilo (1002,45 KB) |
398. Ptice sukcesijskih stadijev gozda na območju opuščene Kumrove vasi na KočevskemMirko Perušek, 2000, strokovni članek Povzetek: Prispevek obravnava ptice v gozdovih sekundarne sukcesije na Ko~evskem. V zara{~ajo~i se Kumrovi vasi je pestrost pti~jih vrst vi{ja kot v okoli{kih odra{~ajo~ih in odraslih enomernih sestojih. Skupno smo evidentirali 35 vrst ptic, le {tiri vrste `ivijo na vseh to~kah. Evidentirali smo tudi ogro`ene vrste ptic, in sicer pivko, malega detla, rjavega srakoperja, divjo grlico terkoza~o. Pionirski sestoji so pomembni z vidika visoke biotske raznovrstnosti, zato jih moramo vsaj del ohranjati, obenem pa pospe{evati pionirske drevesne vrste v gospodarskih gozdovih. Prispevek obravnava ptice v gozdovih sekundarne sukcesije na Ko~evskem. V zara{~ajo~i se Kumrovi vasi je pestrost pti~jih vrst vi{ja kot v okoli{kih odra{~ajo~ih in odraslih enomernih sestojih. Skupno smo evidentirali 35 vrst ptic, le {tiri vrste `ivijo na vseh to~kah. Evidentirali smo tudi ogro`ene vrste ptic, in sicer pivko, malega detla, rjavega srakoperja, divjo grlico terkoza~o. Pionirski sestoji so pomembni z vidika visoke biotske raznovrstnosti, zato jih moramo vsaj del ohranjati, obenem pa pospe{evati pionirske drevesne vrste v gospodarskih gozdovih.
Ključne besede: ptice, ogrožene ptice, sukcesija, indikator pestrosti, zaraščanje krajine, biotska pestrost, Kumrova vas, Kočevsko, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4553; Prenosov: 1885
Celotno besedilo (716,41 KB) |
399. |
400. |
