Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Ocenjevanje prostorske zgradbe jelovo-bukovih sestojev
Avtorji:ID Hladnik, David (Avtor)
Datoteke:.pdf PDF - Predstavitvena datoteka, prenos (404,54 KB)
MD5: 0E4201ECB5F169A5F34CEF36407DBEC6
PID: 20.500.12556/dirros/2dbb5298-1e31-4c0b-b23f-af9d38a9dc84
 
Jezik:Slovenski jezik
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:Logo SciVie - Gozdarski inštitut Slovenije
Povzetek:V treh sestojih jelovo-bukovih gozdov na visokem krasu smo raziskali sestojno strukturo in njeno prostorsko zgradbo. Na treh raziskovalnih ploskvah, velikih2 ha, smo izmerili koordinate dreves ter njihove dendrometrijske znake.Raziskovalne ploskve v treh sestojih se med seboj razlikujejo po svoji zgradbi, gostotah in tudi po parametrih prostorske zgradbe, ki smo jih ocenilina podlagi metod za ocenjevanje prostorske razmestitve dreves. Za drevesa v I in II debelinskem razredu smo izračunali višje povprečne relativnerazlike v sestojnih gostotah kot za debelejša drevesa. Ko so vzorčne ploskve presegle velikost 6 a, so bile povprečne relativne razlike pri ocenjevanju števila dreves v III debelinskem razredu v vseh treh sestojih manjše od 30 % v vseh treh sestojih. Na podlagi teoretičnih modelov je bilo mogoče o šopasti rasti dreves sklepati le v sestoju s prevladujočo jelko. V dveh sestojih jelke in bukve smo določili tudi sestojne skupine, ki so jih oblikovala drevesa na površini do 0,5 ha. Za jelko, smreko in bukev smo ocenili (P<0,01), da se njihova prostorska razmestitev razlikuje od slučajnostne, te drevesne vrste pa so oblikovale tudi različno velike sestojneskupine na površini do 0,25 ha. Ker so bila dominatna drevesa v vseh treh sestojih enakomerno in slučajnostno razporejena, sklepamo, da sestoji tudi po obdobju propadanja jelke niso postali razgrajeni.
Ključne besede:sestojna gostota, prostorska razmestitev, jelovo-bukovi sestoji
Status publikacije:Objavljeno
Verzija publikacije:Objavljena publikacija
Leto izida:2004
Št. strani:str. 165-186
Številčenje:Vol. 74
PID:20.500.12556/DiRROS-7610 Novo okno
UDK:630*56:176.1--1(497.12*14)
ISSN pri članku:0351-3114
URN:URN:NBN:SI:doc-4YLXWDNU
COBISS.SI-ID:1325990 Novo okno
Datum objave v DiRROS:12.07.2017
Število ogledov:5001
Število prenosov:2110
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del revije

Naslov:Zbornik gozdarstva in lesarstva. forest and wood science & technology
Skrajšan naslov:Zb. gozd. lesar.
Založnik:Gozdarski inštitut Slovenije, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo
ISSN:0351-3114
COBISS.SI-ID:6206978 Novo okno

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Assessing spatial structure in the beech and silver fir forest stands
Povzetek:Stand structures and spatial patterns were studied in three plots in the beechand silver fir forest on the Karst Plateau in Slovenia. We mapped all stems >10 cm in diameter at breast height (dbh) on 2 ha plots. The structure of the forest stands on three research plots varied in stand density and in the spatial distribution of stems, analysed using different methods for the characterisation of spatial distribution of trees. The mean relative differences for measuring tree density were substantially greater for trees <50 cm or <30 cm than those for large-diameter trees. Relative difference declined after a plot size of about 6 a, where mean relative differences for the >50 cm dbh class were less than 30 %. Based on theoretical models of spatial distribution, a tendency of clustering or clumping of trees was evident in the stand dominated by silver fir. In two beech and silver fir stands, stems were aggregated in large patches of up to 0.5 ha in size. The spatial distribution of silver fir, spruce and beech varied significantly (P<0,01) from a random distribution. Stems of these species aggregated in small and medium patches up to 0.25 ha. Dominant trees were regularly and randomly distributed in the three stands, indicating that after the period of silver fir decline the structure of stands did not deteriorate.
Ključne besede:stand density, spatial distribution, beech and silver fir stands


Zbirka

To gradivo je del naslednjih zbirk del:
  1. Acta Silvae et Ligni

Nazaj