Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Community Ending Phenomenologically Explained
Avtorji:ID Prole, Dragan (Avtor)
Datoteke:URL URL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://www.phainomena.com/wp-content/uploads/2025/08/E-PHI_34_132-133_2025.pdf
 
.pdf PDF - Predstavitvena datoteka, prenos (225,92 KB)
MD5: 63AE77A6F85D1E6DA7EEE0B8F9A1B314
 
Jezik:Angleški jezik
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:Logo INR - Inštitut Nove revije, zavod za humanistiko
Povzetek:When it comes to the concept of community in phenomenology, possibility holds a higher value than reality. The author emphasizes that a community becomes more attractive to its participants the broader the range of possibilities, which can be realized within it. On the other hand, the dynamic of a community is determined by the degree of alignment or misalignment between the changes of individuals and of their habitual patterns, and the habitualness of the community. When the two habitual patterns—the one of the community and the one of its participants—reach an irreconcilable antagonism, the end of the community is inevitable. Paradoxically, the ideal community is precisely the one whose members can relatively easily accept its dissolution. Unlike totalitarian forms of sociality, in which only the possibilities of the community are realized, but not those of the individuals, members of the ideal community manage to maintain awareness of their own possibilities, recognizing that no community is in the position to completely exhaust an individual’s potential. In the second part of the paper, the author presents three types of potential community dissolution, which arise from varying degrees of attachment to the possibilities that the community is capable of realizing.
Ključne besede:phenomenology, community, possibility, dissolution, habituality
Status publikacije:Objavljeno
Verzija publikacije:Objavljena publikacija
Datum objave:23.07.2025
Leto izida:2025
Št. strani:str. 101-115
Številčenje:Letn. 34, št. 132/133
PID:20.500.12556/DiRROS-23369 Novo okno
UDK:130.121: 316.334.52
ISSN pri članku:1318-3362
DOI:10.32022/PHI34.2025.132-133.6 Novo okno
COBISS.SI-ID:246187779 Novo okno
Datum objave v DiRROS:11.09.2025
Število ogledov:183
Število prenosov:83
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del revije

Naslov:Phainomena : [glasilo Fenomenološkega društva v Ljubljani
Skrajšan naslov:Phainomena
Založnik:Fenomenološko društvo [etc.], Fenomenološko društvo [etc.], Nova revija, Inštitut Nove revije - Zavod za humanistiko
ISSN:1318-3362
COBISS.SI-ID:29705216 Novo okno

Gradivo je financirano iz projekta

Financer:ARIS - Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije
Številka projekta:P6-0341
Naslov:Humanistika in smisel humanosti v vidikih zgodovinskosti in sodobnosti

Financer:ARIS - Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije
Številka projekta:J7-4631
Naslov:Hermenevtični problem razumevanja človeške eksistence in koeksistence v epohi nihilizma

Financer:ARIS - Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije
Številka projekta:I0-0036
Naslov:Center za promocijo humanistike Inštituta Nove revije

Licence

Licenca:CC BY 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by/4.0/deed.sl
Opis:To je standardna licenca Creative Commons, ki daje uporabnikom največ možnosti za nadaljnjo uporabo dela, pri čemer morajo navesti avtorja.

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Konec skupnosti, fenomenološko razjasnjen
Povzetek:Ko gre za pojmovanje skupnosti znotraj fenomenologije, ima možnost višjo vrednost kakor resničnost. Avtor poudari, da skupnost za njene udeležence postaja privlačnejša, kolikor širši nabor možnosti je mogoče uresničiti znotraj nje. Na drugi strani dinamiko skupnosti določa stopnja ujemanja ali neujemanja med spremembami posameznikov ter njihovih habitualnih vzorcev in habitualnostjo skupnosti same. Ko habitualna vzorca – vzorec skupnosti in vzorec njenih udeležencev – dosežeta nepomirljiv antagonizem, je konec skupnosti neogiben. Paradoksalno je idealna skupnost natanko tista, člani katere lahko relativno zlahka sprejmejo njen razkroj. V nasprotju s totalitarnimi oblikami socialnosti, v katerih se uresničujejo samo možnosti skupnosti, ne njenih posameznikov, člani idealne skupnosti zmorejo ohranjati zavedanje o lastnih možnostih, s tem ko pripoznavajo, da nobena skupnost ne more popolnoma izčrpati posameznikovega potenciala. V drugem delu prispevka avtor predstavi tri tipe potencialnega razkroja skupnosti, kakršni izhajajo iz različnih stopenj navezave na možnosti, ki jih je skupnost sposobna uresničiti
Ključne besede:fenomenologija, skupnost, možnost, razkroj, habitualnost


Nazaj