Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:"Hotterdam" : kartiranje družbenih, morfoloških in prostorskih vidikov rotterdamskega mestnega toplotnega otoka
Avtorji:ID Hoeven, Hans van der (Avtor)
ID Wandl, Alexander (Avtor)
Datoteke:.pdf PDF - Predstavitvena datoteka, prenos (460,18 KB)
MD5: 439967B92A011078A1C57E31FE79B786
Opis: slov.
 
.pdf PDF - Predstavitvena datoteka, prenos (415,06 KB)
MD5: 9DCA3F150C0F5495B77B7B2036F3DD43
Opis: ang.
 
Jezik:Slovenski jezik
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:Logo UIRS - Urbanistični inštitut Republike Slovenije
Povzetek:Klimatologi napovedujejo, da bodo v prihodnjih desetletjih vročinski valovi na Nizozemskem pogostejši. Ob upoštevanju tega dejstva sta avtorja v raziskavi merila mestno toploto in oblikovala model energijske bilance površja v Rotterdamu. Na podlagi geografskega informacijskega sistema (GIS), 3D-modelov in satelitskih posnetkov sta podrobno določila družbene, morfološke in prostorske vidike mesta ter z uporabo hierarhične in multivariatne regresijske analize opredelila povezave med temperaturami in energijsko bilanco površja ter družbenimi, morfološkimi in prostorskimi vidiki. Izsledki raziskave so pokazali povezavo med učinkom mestnega toplotnega otoka in zdravjem ljudi v Rotterdamu, poleg tega sta avtorja statistično pojasnila tudi izjemno visoko umrljivost ljudi, starih 75 let ali več, poleti 2006. Pomembno vlogo pri tem so imeli prostorska zgoščenost starejših prebivalcev, povprečna starost stavb, v katerih so živeli, ter skupni senzibilni in shranjeni toplotni tok. Vidiki, ki najbolje pojasnjujejo rotterdamski toplotni otok, so neprepustnost površja, indeks listne površine, stavbni ovoj, vodne površine in osenčenost. Avtorja sta jih predstavila na dveh t. i. temperaturnih kartah, na podlagi katerih se lahko določijo prednostne naloge pri izvajanju ukrepov prilagajanja podnebnim spremembam.
Ključne besede:Rotterdam, podnebne spremembe, starejši, raba prostora, mestni toplotni otok, morfologija
Status publikacije:Objavljeno
Verzija publikacije:Objavljena publikacija
Datum objave:01.01.2018
Leto izida:2018
Št. strani:str. 5-19, 58-72
Številčenje:Letn. 29, št. 1
PID:20.500.12556/DiRROS-23291 Novo okno
UDK:551.584.5:551.583.1(492.613)
ISSN pri članku:0353-6483
DOI:10.5379/urbani-izziv-en-2018-29-01-001 Novo okno
COBISS.SI-ID:2886595 Novo okno
Opomba:Besedilo v slov. in angl.;
Datum objave v DiRROS:12.08.2025
Število ogledov:468
Število prenosov:159
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del revije

Naslov:Urbani izziv
Skrajšan naslov:Urbani izziv
Založnik:Urbanistični inštitut Republike Slovenije
ISSN:0353-6483
COBISS.SI-ID:16588546 Novo okno

Licence

Licenca:CC BY 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by/4.0/deed.sl
Opis:To je standardna licenca Creative Commons, ki daje uporabnikom največ možnosti za nadaljnjo uporabo dela, pri čemer morajo navesti avtorja.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Hotterdam : mapping the social, morphological, and land-use dimensions of the Rotterdam urban heat island
Povzetek:Climate scientists forecast that heat waves will occur more often in the Netherlands in the coming decades. The Hotterdam study accordingly measured urban heat and modelled the surface energy balance in the Dutch city of Rotterdam. It identified in detail the city%s social, morphological, and land-use dimensions using a geographic information system% (GIS), 3D models, and satellite images. It used hierarchical and multivariate regression analyses to determine the links between temperatures and the surface energy balance on the one hand, and social, morphological, and land-use aspects on the other. The Hotterdam study did establish a link between the urban heat island effect in Rotterdam and the health of its population. It also statistically explained the high rate of mortality among seniors seventy-five and over during the summer of% 2006. The spatial concentration of senior citizens, the average age of the buildings they live in, and the sum of the sensible heat flux and storage heat flux play a large role. Imperviousness, the leaf area index, the building envelope, surface water, and shade are the dimensions that best explained the Rotterdam urban heat island. We mapped these aspects in two heat-maps that help in setting priorities for implementing climate adaptation measures.
Ključne besede:urban heat island, morphology, land use, climate adaptation, elderly


Zbirka

To gradivo je del naslednjih zbirk del:
  1. Urbani izziv

Nazaj