Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Analiza gospodarske in okoljske trajnostnosti na Madžarskem : uspešnost mest z županijskimi pravicami pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja
Avtorji:ID Sikos Tomay, Tamás (Avtor)
ID Szendi, Dóra (Avtor)
Datoteke:.pdf PDF - Predstavitvena datoteka, prenos (621,35 KB)
MD5: 70B3FA6C7699EDF3F64B96233A456927
Opis: slov.
 
.pdf PDF - Predstavitvena datoteka, prenos (578,33 KB)
MD5: 1FEB3CB087D4E87C4C779DEA0D1FF90B
Opis: ang.
 
Jezik:Slovenski jezik
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:Logo UIRS - Urbanistični inštitut Republike Slovenije
Povzetek:Zaradi velike koncentracije ljudi, podjetij, trgovine in borznih trgov so mesta najpomembnejša središča gospodarskih dejavnosti po svetu. Zaradi hitro spreminjajočih se razmer, ki so posledica dejavnikov, kot so globalizacija, industrija 4.0, umetna inteligenca, pandemije in rusko-ukrajinska vojna, se mesta danes spopadajo z novim izzivi, za katere so potrebne inovativne in pametne rešitve za ohranjanje trajnostnosti in konkurenčnosti. Avtorja sta v članku analizirala uspešnost madžarskih mest z županijskimi pravicami z vidika pametnega razvoja, pri čemer sta se osredotočila zlasti na okoljsko in gospodarsko trajnostnost. Domnevala sta, da so gospodarsko razvitejša mesta (z vidika dohodka na prebivalca) zaradi razpoložljivih finančnih in kadrovskih virov po navadi bolj trajnostna, ni pa nujno, da so med njimi tudi največja mesta po številu prebivalcev (zaradi ekonomije obsega, manjše privlačnosti za bivanje in drugih razlogov). Analizirala sta tri od sedemnajstih ciljev trajnostnega razvoja, ki jih je opredelila Organizacija združenih narodov (OZN), pri tem pa sta uporabila kazalnike madžarskega centralnega statističnega urada in OZN ter jih prilagodila značilnostim madžarskega urbanega omrežja. Z normalizacijo minmax in izračunom povprečnih vrednosti sta oblikovala sestavljeni indeks ciljev trajnostnega razvoja. Mesta sta razvrstila v pet skupin, ki so se razlikovale predvsem po stopnji razvojne dinamike in privlačnosti mest za bivanje. Skupine, ki sta jih določila, izražajo prostorske značilnosti madžarskega urbanega omrežja, najbolj trajnostna pa so dinamična mesta na zahodu in severozahodu države.
Ključne besede:mesta, trajnostni razvoj, pametna mesta, varstvo okolja
Status publikacije:Objavljeno
Verzija publikacije:Objavljena publikacija
Datum objave:01.01.2023
Leto izida:2023
Št. strani:str. 27-38, 87-97
Številčenje:Letn. 34, št. 2
PID:20.500.12556/DiRROS-23165 Novo okno
UDK:502.131.1:711.433(439)
ISSN pri članku:0353-6483
DOI:10.5379/urbani-izziv-en-2023-34-02-03 Novo okno
COBISS.SI-ID:181615363 Novo okno
Opomba:Besedilo v angl., prevod v slov.;
Datum objave v DiRROS:04.08.2025
Število ogledov:329
Število prenosov:214
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del revije

Naslov:Urbani izziv
Skrajšan naslov:Urbani izziv
Založnik:Urbanistični inštitut Republike Slovenije
ISSN:0353-6483
COBISS.SI-ID:16588546 Novo okno

Licence

Licenca:CC BY 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by/4.0/deed.sl
Opis:To je standardna licenca Creative Commons, ki daje uporabnikom največ možnosti za nadaljnjo uporabo dela, pri čemer morajo navesti avtorja.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Analysing economic and environmental sustainability in Hungary : how cities with county rights perform in SDGs
Povzetek:Cities are the most important hubs of economic activity worldwide due to their concentration of population, businesses, trade, and stock markets. Nowadays, rapidly changing conditions resulting from factors such as globalization, industry 4.0, artificial intelligence, pandemics, and the Russian–Ukrainian war are raising new challenges for cities, which require innovative and smart solutions to maintain sustainability and competitiveness. This study analyses the performance of Hungarian cities with county rights in terms of their smartness level, with a special focus on the pillars of environmental and economic sustainability. Our hypothesis is that economically more developed cities (in terms of per capita income) are likely to be more sustainable due to the financial and professional resources available, but their ranking may not necessarily reflect the more populous group of cities due to, among other things, economies of scale and liveability. We analysed three elements of the seventeen UN Sustainable Development Goals (SDGs) and selected a set of indicators suggested by the Hungarian Central Statistical Office and the UN, adapted to the specific features of the Hungarian urban network, using min-max normalization and average calculation to construct the SDG pillars and a complex sustainability index. The cities were sorted into Five cluster groups, which mainly differ in their development dynamics and liveability. The resulting clusters reflect the spatial characteristics of the Hungarian urban network, with the dynamic cities of the western and northwestern parts of the country showing outstanding sustainability performance.
Ključne besede:Hungarian cities, smart cities, economic pillar, sustainability


Zbirka

To gradivo je del naslednjih zbirk del:
  1. Urbani izziv

Nazaj