Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Gemeinschaft als Denkform : Wie man Kant mit Fink, Nancy und Esposito sozialphilosophisch wendet
Avtorji:ID Boelderl, Artur R. (Avtor)
Datoteke:.pdf PDF - Predstavitvena datoteka, prenos (361,61 KB)
MD5: 7E55F789DE934D3819AE59413AC682EC
 
Jezik:Nemški jezik
Tipologija:1.02 - Pregledni znanstveni članek
Organizacija:Logo INR - Inštitut Nove revije, zavod za humanistiko
Povzetek:Community as a Form of Thinking. How One Turns Kant Towards Social Philosophy with Fink, Nancy, and Esposito In the times of nihilism, it is necessary to recall, with Roberto Esposito, the fact that, strictly speaking, in philosophy and its history, there is no other subject than community, insofar as everything that becomes the subject of philosophy can only become so because of the fact that there is community. That communality is a form of thinking or that the latter is constitutively communal, is another way of expressing what Emmanuel Levinas once put in the more succinct phrase that in consciousness one is always in two, even if one is alone. In order to explain the implications of this, I draw a line in my essay from Kant’s Critique of Pure Reason (specifically, its “positive” definition of being as “merely the position of a thing” [B 626], which receives much less attention than its negative aspect emphasized in the same passage, according to which being is not a real predicate) to the readings of Kant by Eugen Fink, Jean-Luc Nancy, and the aforementioned Roberto Esposito, in order to arrive at an understanding of being as an exposition of the disposition of things in us, i.e., as community.
Ključne besede:social philosophy, community, Immanuel Kant, categorical imperative, co-existence
Status publikacije:Objavljeno
Verzija publikacije:Objavljena publikacija
Datum objave:26.12.2023
Leto izida:2023
Št. strani:str. 41-75
Številčenje:Letn. 32, št. 126/127
PID:20.500.12556/DiRROS-20593 Novo okno
UDK:1 Esposito:316.3
ISSN pri članku:1318-3362
DOI:10.32022/PHI32.2023.126-127.3 Novo okno
COBISS.SI-ID:179302915 Novo okno
Datum objave v DiRROS:23.10.2024
Število ogledov:199
Število prenosov:67
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
BOELDERL, Artur R., 2023, Gemeinschaft als Denkform : Wie man Kant mit Fink, Nancy und Esposito sozialphilosophisch wendet. Phainomena : [glasilo Fenomenološkega društva v Ljubljani [na spletu]. 2023. Vol. 32, no. 126/127, p. 41–75. [Dostopano 3 april 2025]. DOI 10.32022/PHI32.2023.126-127.3. Pridobljeno s: https://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=20593
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del revije

Naslov:Phainomena : [glasilo Fenomenološkega društva v Ljubljani
Skrajšan naslov:Phainomena
Založnik:Fenomenološko društvo [etc.], Fenomenološko društvo [etc.], Nova revija, Inštitut Nove revije - Zavod za humanistiko
ISSN:1318-3362
COBISS.SI-ID:29705216 Novo okno

Licence

Licenca:CC BY 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by/4.0/deed.sl
Opis:To je standardna licenca Creative Commons, ki daje uporabnikom največ možnosti za nadaljnjo uporabo dela, pri čemer morajo navesti avtorja.

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Skupnost kot miselna forma : Kako s Finkom, Nancyjem in Espositom socialnofilozofsko zaobrniti Kanta
Povzetek:V dobi nihilizma se z Robertom Espositom morda velja spomniti dejstva, da znotraj filozofije in njene zgodovine v strogem smislu ni nikakršne druge téme kakor skupnosti, kolikor lahko vse, kar je filozofska téma, postane takšno samó zaradi okoliščine, da skupnost obstaja. Da je skupnostnost forma mišljenja oziroma da je slednje konstitutivno skupnostno, je samo drug način, kakor izraziti tisto, kar je Emmanuel Levinas nekoč strnil v pomenljivo formulacijo: v zavesti je vsakdo vedno v dvoje, četudi je sam. Z namenom razjasnitve daljnosežnosti omenjene okoliščine v prispevku potegnem povezavo od Kantove Kritike čistega uma (in sicer, konkretno, od tamkaj zastavljene »pozitivne« definicije biti kot »zgolj pozicije neke reči« [B 626], ki je precej redkeje obravnavana kakor na istem mestu poudarjeni negativni aspekt, glede na katerega bit ni noben realen predikat) do interpretacij Kanta pri Eugenu Finku, Jeanu-Lucu Nancyju in Robertu Espositu, da bi tako prispel do razumevanja biti kot expozicije dispozicije reči v nas, se pravi, kot skupnosti.
Ključne besede:socialna filozofija, skupnost, Immanuel Kant, kategorični imperativ, ko-eksistenca


Nazaj