| Povzetek: | Heideggrovo delo v različnih kontekstih govori o zdravilnem in o nesreči, o svetem, o rešitvi, o nuji in o breznujnosti. Izhodišče pričujočih razmišljanj je Heideggrov kratki esej z naslovom »Der Feldweg [Poljska pot]«, v katerem govori o »tihi sili poljske poti«, o njeni sili »zvedrenja«. Toda na čem temelji takšna »sila«? V tretjem izmed Feldweg-Gespräche [Pogovori s poljske poti] Heidegger govori o rešilnem na dialoški način, ki vabi v razgovor. Potrebno je razmisliti o izkustvu tišine, kakor ga omenja, in zato spregovoriti tudi o vprašanju, ali izkustvo tišine lahko céli: tovrsten vnovičen razmislek o Heideggru interpretacijo pelje nazaj k temeljni ontološki analizi zapadlosti in ji, na tej podlagi, razpre pot k »nuji breznujnosti« in k zagonetki rešilnega |
|---|
