Naslov: | Ocena pridobljenih let življenja v populacijskih presejalnih programih za raka |
---|
Avtorji: | ID Zadnik, Vesna (Avtor) ID Pohar Perme, Maja (Avtor) ID Žagar, Tina (Avtor) ID Vratanar, Bor (Avtor) ID Jarm, Katja (Avtor) ID Lokar, Katarina (Avtor) ID Jurtela, Maja (Avtor) ID Tomšič, Sonja (Avtor) |
Datoteke: | PDF - Predstavitvena datoteka, prenos (2,41 MB) MD5: 5025E0691B2760794A2EA1A74B0280E0
|
---|
Jezik: | Slovenski jezik |
---|
Tipologija: | 1.04 - Strokovni članek |
---|
Organizacija: | OI - Onkološki inštitut Ljubljana
|
---|
Povzetek: | Zaradi možnih negativnih zdravstvenih posledic presejalnih programov in velikih sredstev, vloženih vanje, je pomembno spremljati njihovo učinkovitost. Umrljivost v ciljni populaciji je eden od kazalnikov, ki služi za prikaz dolgoročne učinkovitosti organiziranih populacijskih presejalnih programov – po 10 do 20 letih se pričakuje padec umrljivosti v ciljni populaciji za 20 % do 30 %. Ena od glavnih omejitev kazalnika umrljivosti je, predvsem pri rakih z dobrim preživetjem, da pokaže učinkovitost presejanja šele v daljšem časovnem obdobju. Mnogokrat se zato za oceno učinkovitosti populacijskih presejalnih programov za raka uporablja analiza preživetja, pri kateri so rezultati dostopni prej. Tudi analiza preživetja ima svoje omejitve, saj se lahko v rezultate prikradejo številne pristranosti (npr. pristranost časa trajanja, prednosti in prediagnosticiranja). Nedavno smo slovenski raziskovalci predlagali nov analitični pristop, ki omogoča primerjavo preživetja pri rakih, ki so oz. niso odkriti v presejalnem programu, z upoštevanjem vseh pomembnih pristranosti. Izračunana preživetja so osnova za izračun pridobljenih let življenja, to je mere, ki izraža dodatno število let življenja, ki bi jih osebe preživele zaradi vključitve v presejalni program.V testnem primeru smo ocenili učinke uvedbe Državnega prese-jalnega program za raka dojk DOR A, ki smo ga prvim prebival-kam ponudili leta 2008, na celotno populacijo pa je bil razširjen leta 2018. Ženske, ki so bile povabljene v program DOR A v obdobju 2008–2018, so do leta 2022 pridobile skupaj 90,6 leta življenja, če bi bile v program DOR A že od leta 2008 vključene vse ženske, pa bi pridobile 552,7 leta življenja. Z vsakim dodatnim letom opazovanja, ko posamezne ženske od vključitve v program DOR A preživijo, se seštevek pridobljenih let življenja poveča.Nova metoda bo v pomoč pri upravljanju obstoječih presejalnih programov za raka, njihovi promociji in vrednotenju učinkov pri spremembah presejalnih politik. |
---|
Ključne besede: | presejalni programi, kakovost, register raka |
---|
Status publikacije: | Objavljeno |
---|
Verzija publikacije: | Objavljena publikacija |
---|
Datum objave: | 01.06.2024 |
---|
Založnik: | Onkolološki inštitut |
---|
Leto izida: | 2024 |
---|
Št. strani: | str. 48-53 |
---|
Številčenje: | Letn. 28, št. 1 |
---|
Izvor: | Ljubljana |
---|
PID: | 20.500.12556/DiRROS-19902 |
---|
UDK: | 616-006 |
---|
ISSN pri članku: | 1408-1741 |
---|
COBISS.SI-ID: | 200500995 |
---|
Avtorske pravice: | by Authors |
---|
Datum objave v DiRROS: | 26.07.2024 |
---|
Število ogledov: | 352 |
---|
Število prenosov: | 163 |
---|
Metapodatki: | |
---|
:
|
Kopiraj citat |
---|
| | | Objavi na: | |
---|
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
podrobnosti ali sproži prenos. |