Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:How reliable is classic chest radiography in the diagnosis of small pleural effusion
Avtorji:ID Kocijančič, Igor (Avtor)
ID Kocijančič, Ksenija (Avtor)
Datoteke:.pdf PDF - Predstavitvena datoteka, prenos (414,48 KB)
MD5: 8DD4FADEA99A55111A45F26F099525D2
 
Jezik:Angleški jezik
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:Logo OI - Onkološki inštitut Ljubljana
Povzetek:Purpose. To evaluate the usefulness of expirium lateral decubitus views in theradiological diagnosis of small pleural effusions. Materials and methods. Patients referred to abdominal sonography for different reasons were routinelychecked for possible pleural effusion. From November 1994 till May 1996, 36 such patients were found to have pleural effusion not exceeding 15 mmand were included in the study. Patients were examined radiologically in erect PA and lateral projections and, after 5 min. in decubitus position, in inspiratory-expiratory lateral decubitus projections with 10 hip elevation andcentral beam on the lateral chest wall. Results. In 22 out of 36 patients (61 %), the pleural fluid was not visible on erect PA and lateral chest radiogram. However, the fluid was visible in 35/36 patients (97%) in expirium from lateral decubitus view. The average thickness of fluid from lateral decubitus views in inspirium and expirium was 4.3 and 7.9 mm, respectively. In31 out of 36 patients (86%), the thickness of the fluid layer as measured inexpirium and inspirium was different. In 16%, the fluid was not visible on inspirium lateral decubitus projections. Conclusions. Radiography turned out to be almost as sensitive as sonography in detection of small pleural effusions. Lateral decubitus views taken in expirium contributed essentially to the diagnostic sensitivity in our study.
Status publikacije:Objavljeno
Verzija publikacije:Objavljena publikacija
Datum objave:01.12.1999
Založnik:Slovenian Medical Association - Slovenian Association of Radiology, Nuclear Medicine Society, Slovenian Society far Radiotherapy and Oncology, and Slovenian Cancer Society
Leto izida:1999
Št. strani:str. 257-261
Številčenje:Letn. 33, št. 4
Izvor:Ljubljana
PID:20.500.12556/DiRROS-17921 Novo okno
UDK:616-006
ISSN pri članku:1318-2099
COBISS.SI-ID:11069913 Novo okno
Avtorske pravice:by Authors
Opomba:BSDOCID49494;
Datum objave v DiRROS:22.01.2024
Število ogledov:481
Število prenosov:110
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del revije

Naslov:Radiology and oncology
Skrajšan naslov:Radiol. oncol.
Založnik:Slovenian Medical Society - Section of Radiology, Croatian Medical Association - Croatian Society of Radiology
ISSN:1318-2099
COBISS.SI-ID:32649472 Novo okno

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Pomen klasične radiološke diagnostike pri majhnih plevralnih izlivih
Povzetek:Namen. Ugotoviti uporabnost dveh posnetkov v bočnem položaju v različnih fazahdihanja (v globokem vdihu in v izdihu) pri diagnostiki majhnih plevralnihizlivov. Materiali in metode. Bolnikom, ki so bili na UZ pregledu trebuha zaradi različnih vzrokov, smo rutinsko pregledovali tudi plevralni prostor in iskali izlive. Od novembra 1994 do maja 1996 smo pri 36 bolnikih našli mali plevralni izliv do širine 15 mm bazalno in jih vključili v študijo.Slikali smo jim prsne organe v PA in stranski smeri. Nato so 5 min ležali na boku, nakar smo jim napravili posnetek v izdihu in vdihu leže na boku. Ob tem so imeli za 10 dvignjeno medenico, centralni žarek pa je bil usmerjen na stranico prsnega koša. Rezultati. Pri 22 od 36 bolnikov (61%) na PA in stranskih posnetkih ni bilo znakov plevralnega izliva. Zato pa je bil tajasno viden pri 35 od 36 bolnikov na posnetku leže na boku, napravljenem v izdihu. Povprečna širina tekočinske plasti je znašala 4,3 mm na posnetku leže na boku v vdihu in 7,9 mm na posnetku v izdihu. Pri 31 od 36 bolnikov (86%) sta se širini tekočinske plasti, izmerjeni na posnetkih leže na boku v vdihu in izdihu razlikovali. V 16% tekočine na posnetku leže na boku v inspiriju ni bilo videti. Zaključek. Izkazalo se je, da so rentgenski posnetki prsnih organov v ustreznih smereh ravno tako občutljiva metoda za ugotavljanje malih plevralnih izlivov kot pregled z ultrazvokom. Rezultati naše študije kažejo tudi, da posnetek leže na boku, napravljen v izdihu, ključno prispeva k občutljivosti metode.


Nazaj