Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Odpornost lesa izbranih lesnih vrst na prostem
Avtorji:ID Humar, Miha (Avtor)
ID Lesar, Boštjan (Avtor)
ID Kržišnik, Davor (Avtor)
Datoteke:.pdf PDF - Predstavitvena datoteka, prenos (270,74 KB)
MD5: 10A2A2FAEA357E16B57D3D964800DF1C
 
Jezik:Slovenski jezik
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:Logo ZGDS - Zveza gozdarskih društev Slovenije
Povzetek:Velika večina drevesnih vrst iz slovenskih gozdov nima odpornega lesa, zato na prostem (pre)hitro propade. Kadar les uporabljamo v gospodarske namene, želimo te procese čim bolj upočasniti. V okviru raziskave smo v ta namen les izbranih domačih drevesnih vrst (navadne smreke (Picea abies), les smrekovih lubadark, bele jelke (Abies alba), beljave in jedrovine rdečega bora (Pinus sylvestris), jedrovine evropskega macesna (Larix decidua), navadne bukve (Fagus sylvatica), belega gabra (Carpinus betulus) in jedrovine robinije (Robinia pseudoaccacia)) impregnirali z baker-etanolaminskim biocidnim proizvodom oziroma jih termično modificirali. Vzorce smo leta 2007 izpostavili na terensko polje Oddelka za lesarstvo v Ljubljani, kjer smo vsako leto ocenjevali razkrojenost. Najhitreje so propadli vzorci gabra in bukve. Prvi razkroj na smrekovini se je pojavil po dveh letih. Les lubadark je začel trohneti leto pred referenčno smrekovino, macesnovina in jedrovina bora pa leto kasneje. Najbolje se je izkazal les robinije. Z impregnacijo smo uspešno zaščitili les iglavcev, pri bukovini in gabrovini smo bili manj uspešni. Termična modifikacija se je izkazala za uspešen postopek zaščite za vse preizkušane lesne vrste.
Ključne besede:les, naravna odpornost, razkroj, modifikacija lesa, impregnacija lesa
Status publikacije:Objavljeno
Verzija publikacije:Objavljena publikacija
Leto izida:2023
Št. strani:str. 219-227
Številčenje:Letn. 81, št. 6/7
PID:20.500.12556/DiRROS-17512 Novo okno
UDK:630*81
ISSN pri članku:0017-2723
COBISS.SI-ID:177022467 Novo okno
Datum objave v DiRROS:12.12.2023
Število ogledov:274
Število prenosov:70
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del revije

Naslov:Gozdarski vestnik : slovenska strokovna revija za gozdarstvo
Skrajšan naslov:Gozd. vestn.
Založnik:Zveza gozdarskih društev Slovenije
ISSN:0017-2723
COBISS.SI-ID:3736834 Novo okno

Gradivo je financirano iz projekta

Financer:ARIS - Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije
Številka projekta:P4-0015-2020
Naslov:Les in lignocelulozni kompoziti

Financer:ARIS - Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije
Številka projekta:V4-2017-2020
Naslov:Izboljšanje konkurenčnosti slovenske gozdno-lesne verige v kontekstu podnebnih sprememb in prehoda v nizko-ogljično družbo

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Odpornost lesa izbranih lesnih vrst na prostem
Povzetek:The vast majority of wood from Slovenian forests is not durable, so it decays (too) quickly if used in outdoor applications. When we use wood for commercial purposes, we want to slow degradation processes down as much as possible. In the respective study, wood from selected native species (Picea abies, spruce bark beetle damaged wood, Abies alba, Pinus sylvestris, European larch, Larix decidua, Fagus sylvatica, Carpinus betulus and Robinia pseudoaccacia) was impregnated with a copper-ethanolamine biocide product or thermally modified. The samples were then exposed to the field test site of the Department of Wood Science and Technology in Ljubljana, where decomposition was assessed annually. The samples of hornbeam and beech decayed the fastest. The exposed hornbeam and beech wood started to decay a year before the reference spruce wood, and the decay at larch and pine heartwood was determined a year later. The first decomposition on the spruce appeared after two years. The best-performing wood was black locust. The impregnation successfully protected softwood species but was less successful for beech and hornbeam wood. Thermal modification proved to be a successful protection process for all species tested.
Ključne besede:wood, natural durability, decay, wood modification, impregnation of wood


Zbirka

To gradivo je del naslednjih zbirk del:
  1. Gozdarski vestnik

Nazaj