Digital repository of Slovenian research organisations

Show document
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Title:Vpliv epidemije covida-19 na izvajanje akutne paliativne oskrbe v onkologiji
Authors:ID Bernot, Marjana (Author)
ID Ebert Moltara, Maja (Author)
ID Zakotnik, Branko (Author)
Files:.pdf PDF - Presentation file, download (270,81 KB)
MD5: 1D7D34E175A6F26226FEAFAD4587FDF0
 
Language:Slovenian
Typology:1.01 - Original Scientific Article
Organization:Logo OI - Institute of Oncology
Abstract:Izhodišče: Spomladi 2020 je izbruhnila pandemija covida-19 in močno vplivala na globalno družbo, posebno na zdravstveni sistem. Epidemiološke razmere in posledični ukrepi so vplivali na obravnavo bolnikov, ki so vključeni v specializirano paliativno obravnavo. Metode: V raziskavi so bili zbrani podatki o številu in vrsti obravnav bolnikov z rakom, vključenih v akutno paliativno oskrbo na Onkološkem inštitutu Ljubljana (OI), in podana opažanja v povezavi s covidom-19 v primerjavi s podatki pred izbruhom epidemije. Rezultati: Leta 2020 smo beležili 25 % več napotitev kot leta 2019. Povprečna ležalna doba se je zmanjšala s 6,2 na 5,1 dneva. Povprečno število družinskih sestankov v obdobju pred covidom19 je bilo 148, lani 214. Koledarsko leto covida-19 in število odpustov oziroma smrti sta statistično značilno povezana med seboj. Leta 2020 je na Oddelku za akutno paliativno oskrbo (OAPO) umrlo več oseb, kot bi bilo pričakovano (p < 0,05, z vrednostjo = 2,76), statistično značilno manj oseb, je bilo premeščenih v hospic (p < 0,05, z vrednostjo = %2,01) in drugam (p < 0,05, z vrednostjo = %2,56). ). V letu 2020 je bilo izvedenih 22 % več ambulantnih pregledov od povprečja preteklih let. Pandemija je vplivala na izvajanje obravnav specializirane paliativne oskrbe. Zaključek: Oskrba za bolnike z rakom in paliativno oskrbo je bila v času covida-19 omejena. Pred nas je postavila pomembne izzive v zagotavljanju paliativne oskrbe. Krizni model organizacije paliativne oskrbe je bil bolj ali manj usmerjen v oskrbo umirajočih. O zagotavljanju celostne integrirane paliativne oskrbe pri obravnavi bolnikov z rakom v tem obdobju ne moremo govoriti. A vendar je paliativna oskrba postala bolj prepoznavana na globalni ravni.
Keywords:covid-19, paliativna oskrba, onkologija
Publication status:Published
Publication version:Version of Record
Year of publishing:2021
Number of pages:str. 18-30
Numbering:Letn. 25, št. 1
PID:20.500.12556/DiRROS-14113 New window
UDC:616-006
ISSN on article:1408-1741
DOI:10.25670/oi2021-011on New window
COBISS.SI-ID:65074691 New window
Copyright:by Authors
Publication date in DiRROS:11.06.2021
Views:1185
Downloads:357
Metadata:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Copy citation
  
Share:Bookmark and Share


Hover the mouse pointer over a document title to show the abstract or click on the title to get all document metadata.

Record is a part of a journal

Title:Onkologija. strokovni časopis za zdravnike
Shortened title:Onkologija
Publisher:Onkološki inštitut
ISSN:1408-1741
COBISS.SI-ID:65324032 New window

Licences

License:CC BY 4.0, Creative Commons Attribution 4.0 International
Link:http://creativecommons.org/licenses/by/4.0/
Description:This is the standard Creative Commons license that gives others maximum freedom to do what they want with the work as long as they credit the author.
Licensing start date:01.06.2021

Secondary language

Language:English
Title:The impact of covid-19 epidemic to the implementation of acute palliative care in oncology
Abstract:Introduction: In the spring of 2020, the covid-19 pandemic broke out with a major impact on global society, especially the healthcare system. The epidemiological conditions and consequent measures have affected the treatment of patients enrolled in specialized palliative care. Methods: This study collected data on the number and type of treatments for cancer patients included in acute palliative care at the Institute of Oncology Ljubljana (OI) and provided observations on the covid-19 outbreak compared to pre-epidemic data. Results: In 2020, we recorded 25% more referrals than in 2019. The average length of stay decreased from 6.2 days to 5.1 days. The average number of family meetings in the period before covid-19 was 148 but last year it was 214. There is a statistically significant relationship between the calendar year and dismissals or deaths. In 2020, statistically significantly more people died at OAPO than expected (p <0.05, with the value = 2.76), statistically significantly fewer people than would be expected were transferred to hospices (p <0.05, with the value = -2.01) and elsewhere (p <0.05, with the value = -2.56). In 2020, 22% of outpatient examinations were performed more than the average of the previous years. The pandemic has had and continues to have implications for the conduct of specialized palliative care treatments. Conclusion: Care for cancer patients and palliative care was limited during covid-19. This has led to significant challenges in providing palliative care. The crisis model of palliative care organization was more or less focused on caring for the dying. Unfortunately, we cannot talk about providing comprehensive integrated palliative care in the treatment of cancer patients during this period. There has been greater recognition of palliative care globally.
Keywords:covid-19, palliative care, oncology


Archive

niGradiv

Back