1. Elementalne politike v škodo zanikanih kultur : primorsko naravoverstvoCirila Toplak, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: Skrivna zgodovinska kontrakultura domnevno predkrščanskih naravovercev v zahodni Sloveniji je bila globoko duhovno povezana z zrakom, vodo, ognjem in prstjo, temelji njihovega življenjskega sveta. V 20. stoletju so politični procesi v prostoru, kjer so naravoverci na skrivaj preživeli med nestrpnimi kristjani, močno preoblikovali njihove elementalne prakse in pripeljali do razpada njihove skupnosti. Gradnja železnice še v času avstro-ogrske je uničila najpomembnejše naravoversko svetišče. Prva svetovna vojna je zaradi topniškega obstreljevanja na soški fronti povzročila tolikšno preobremenitev prsti s kovinami, da je propadel sistem naravoverskih prostorskih triad – tročanov –, ki so zagotavljali rodovitnost zemlje in varnost skupnosti. V času medvojne okupacije Primorske je fašistična italijanska oblast prepovedala kurjenje kresov in tako preprečila najpomembnejše naravoverske skupne obrede. Italijanska oblast je zgradila tudi prve hidroelektrarne in jezove, ki so oskrunili sveto reko Sočo. Intenzivna industrializacija in ekstraktivizem v obdobju socialistične Jugoslavije po letu 1945 sta povzročila nadaljnje onesnaženje zraka, vode in prsti ter usodno predrugačila naravo, ki so jo naravoverci strahospoštljivo častili kot božanstvo. Elementarna degradacija zaradi »razvoja« in »napredka« na Primorskem v 20. stoletju tako ni imela neposrednega vpliva le na naravo, temveč tudi na zanikano, od narave neločljivo in odvisno kulturo. Naravoverci zaradi prikrivanja niso imeli možnosti za zaščito dragocenega elementalnega skupnega dobrega. Do konca 20. stoletja so bili elementalni temelji njihove kulture nepovratno izgubljeni in s tem tudi primorsko naravoverstvo.
Ključne besede: elementalna politika, naravoverstvo, Primorska, naravni elementi, zgodovina
Objavljeno v DiRROS: 14.05.2024; Ogledov: 31; Prenosov: 7
 Celotno besedilo (978,75 KB) |
2. Pisma Johanna Jacoba Ferberja : geološki opisi Slovenije iz druge polovice 18. stoletjaMihael Brenčič, 2023, pregledni znanstveni članek Povzetek: Obravnavana sta prevoda pisem Johanna Jacoba Ferberja (1743–1790), švedskega geologa in mineraloga, ki je septembra 1771 potoval preko Slovenije. Prvo pismo, naslovljeno na Ignaza von Borna, je bilo objavljeno v knjigi »Pisma iz Italije o naravnih čudesih te dežele, ki so bila poslana naslovniku Ignacu plemenitemu Bornu«, ki je izšla leta 1773 v Pragi, drugo pismo, poslano Giovanniju Arduinu, pa najdemo v knjigi »Zbirka razprav s področja kemije, mineralogije, metalurgije in oriktografije«, ki je izšla leta 1775 v Benetkah. Obe pismi vsebujeta razsvetljenski znanstveni opis geologije dela območja današnje Slovenije, ki temelji na takrat veljavnih geoloških teorijah. V članku smo podali kratke življenjepise akterjev, prevoda obeh pisem ter njun komentar in interpretacijo.
Ključne besede: mineralogija, razsvetljenska geologija, regionalna geologija, zgodovina geologije, Giovanni Arduino, Ignaz von Born
Objavljeno v DiRROS: 15.01.2024; Ogledov: 240; Prenosov: 57
Celotno besedilo (2,19 MB) |
3. Vojna, lakota in bolezen : po sledeh španske gripe v KopruUrška Bratož, 2020, izvirni znanstveni članek Ključne besede: socialna zgodovina, epidemije, Koper, Trst, prva svetovna vojna, gripa, prehrana, civilno prebivalstvo, Avstro-Ogrska, Kraljevina Italija
Objavljeno v DiRROS: 12.12.2023; Ogledov: 197; Prenosov: 89
Celotno besedilo (1,43 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. |
5. |
6. Gozdnovegetacijska karta SlovenijeŽivko Košir, Marja Zorn-Pogorelc, Janko Kalan, Lojze Marinček, Ivan Smole, Lojze Čampa, Marjan Šolar, Boštjan Anko, Marko Accetto, Dušan Robič, Valentin Toman, Lojze Žgajnar, Niko Torelli, Irena Tavčar, Lado Kutnar, Anton Kralj, 2007, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Ključne besede: gozdnovegetacijska karta, digitalni zapis, elektronski medij, CD-Rom, fitocenološka karta, fitocenologija, zgodovina
Objavljeno v DiRROS: 22.06.2022; Ogledov: 818; Prenosov: 1185
 Celotno besedilo (10,45 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. |
8. |
9. |
10. Cesarski gozdni vrt v LjubljaniFranc Perko, 2021, strokovni članek Povzetek: Prispevek predstavlja začetne ideje za ponovno pogozditev Krasa od prvih najav dunajske vlade, da se bo tega lotila (1850), do javne razprave, kako to urediti (1850-1851), zborovanja Avstrijskega društva na Krasu in v Trstu, od 4. do 6. septembra 1865 do sprejema zakona o pogozdovanju Krasa v Vojvodini Kranjski leta 1885 (l. 1881 za Trst in okolico; l. 1883 za Goriško in Gradiško; l. 1886 za Istro). Kranjska se je na pogozdovanje krasa pripravljala in že leta 1874 osnovala centralno gozdno drevesnico najprej pod Rožnikom v Ljubljani, od tam pa se preselila v Gradišče.
Ključne besede: zgodovina, drevesnice, Kras, pogozditev
Objavljeno v DiRROS: 17.05.2021; Ogledov: 1440; Prenosov: 432
Celotno besedilo (312,71 KB) |
