Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (vsebnost ��vepla) .

1 - 10 / 15
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Funkcionalna ekologija rastlin: preverjanje izbranih konceptov na primeru rastlinskih vrst gozdnih rastiščnih tipov v Sloveniji
Janez Kermavnar, Lado Kutnar, Aleksander Marinšek, Valerija Babij, 2022, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Na primeru flore slovenskih gozdov smo obravnavali štiri funkcionalne znake rastlin: specifična listna površina (SLP), vsebnost suhe snovi v listih (VSS), višina rastlin (VIŠ) in masa semen oz. spor (MAS). Prva dva znaka nakazujeta ekonomiko lista (način in učinkovitost izrabe virov), druga dva pa velikost rastlinskih organov. Preučili smo povezave med znaki rastlin in njihovimi fitoindikacijskimi vrednostmi za ekološke dejavnike svetloba (L), temperatura (T), kontinentalnost (K), vlažnost tal (F), reakcija tal (R) in hranila (N). Ugotovili smo statistično značilne korelacije: med SLP in R, N, L, F ter K; med VSS in R ter N; med VIŠ in N, T, R ter F; med MAS in K, R, N ter T. Vzdolž prve osi ordinacijskega prostora smo prepoznali spekter listne ekonomike, ki poteka od vrst z večjimi vrednostmi SLP na produktivnejših, a hkrati senčnih rastiščih, do rastlin z večjimi vrednostmi VSS, prilagojenih na stresne ekološke razmere (npr. nizka reakcija tal ali pomanjkanje hranil oz. vode). Največji prispevek k pojasnjevanju variabilnosti v funkcionalnih lastnostih gozdnih rastlin je imel znak VIŠ, najmanjšega pa znak MAS. Ugotovitve so primerljive z dosedanjimi raziskavami, saj oba izbrana koncepta omogočata prepoznavanje pestrosti oblik in funkcij rastlin na globalni ravni.
Ključne besede: funkcionalni znaki rastlin, specifična listna površina, vsebnost suhe snovi v listih, višina rastline, masa semena, zelnate rastline, gozdna vegetacija
Objavljeno v DiRROS: 29.12.2022; Ogledov: 1473; Prenosov: 624
.pdf Celotno besedilo (2,03 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Določanje vlažnosti drv z električnim uporovnim merilnikom
Peter Prislan, Domen Arnič, Špela Ščap, Nike Krajnc, Aleš Straže, 2020, strokovni članek

Povzetek: Vsebnost vode (vlažnost) je med pomembnejšimi kazalniki kakovosti drv. Za čim učinkovitejše in okolju prijazno delovanje Uredba o emisiji snovi v zrak iz malih kurilnih naprav navaja, da mora biti vsebnost vode v drveh manj kot 20 %. Za hitro preverjanje vsebnosti vode v drveh bi bila smiselna uporaba električnih uporovnih merilnikov. V pričujočem prispevku primerjamo meritve, opravljene z elektrouporovnimi merilniki različnih izvedb ter referenčno gravimetrično metodo. Rezultati kažejo, da gravimetrični metodi najbolj primerljive rezultate kažejo uporovni merilniki, ki omogočajo kompenzacijo gostote lesne vrste in temperature. V prispevku razpravljamo o uporabi različne terminologije in definicije lesne vlažnosti (t.j. relativna in absolutna vlažnost lesa, vsebnost vode) ter predlagamo postopek za čim boljšo oceno vlažnosti z enostavnimi elektro-uporovnimi merilniki.
Ključne besede: lesna goriva, lesna biomasa, vsebnost vode, kakovost drv
Objavljeno v DiRROS: 06.04.2020; Ogledov: 2068; Prenosov: 649
.pdf Celotno besedilo (219,11 KB)

3.
Obremenjenost gozdov z žveplom leta 1989
Janko Kalan, 1990, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: bioindikacijska mreža, analize iglic, vsebnost žvepla, gozdnogospodarska območja, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4089; Prenosov: 1750
.pdf Celotno besedilo (551,86 KB)

4.
Obremenjenost slovenskih gozdov z žveplom
Janko Kalan, 1989, strokovni članek

Ključne besede: analiza iglic, vzorčenje, vsebnost žvepla, obremenjenost gozdov, propadanje gozdov, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3995; Prenosov: 1910
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

5.
Učinek ultravijoličnega sevanja na smreko (Picea abies (L.) Karst) in posledice za gorski gozdni ekosistem
Tadeja Trošt Sedej, 2005, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Rastline, ki uspevajo v gorah, so pogosto izpostavljene stresnim razmeram, predvsem povečani jakosti sevanja UV-B, skrajnim temperaturnim razmeram ter pomanjkanju vode in hranil. Odziv smreke na okoljske razmere je kompleksen. Pri enoletnih iglicah v visokogorju smo izmerili manjšo fotokemično učinkovitost in vsebnost klorofilov, kar kaže na občutljivost mladih iglic, kjer zaščitni mehanizmi še niso dokončno razviti. Pri starejših iglicah razlika ni bila več statistično značilna, zato sklepamo, da se poškodbe v drugem in tretjem letu preprečijo ali popravijo. Pri dveletnih iglicah smreke z visokogorskega rastišča je bil dihalni potencial značilno manjši in vsebnostUV-B absorbirajočih snovi značilno večja, kar pojasnjujemo s tem, da so dveletne iglice z visokogorskega rastišča med tremi starostnimi razredi najbolj odporne proti UV-B sevanju. Iz rezultatov sicer ne moremo sklepati, v kolikšni meri je k odzivu rastline prispeval posamezni stresni dejavnik, vendar lahko trdimo, da je smreka razmeroma dobro prilagojena na velike jakosti UV-B sevanja in stresne razmere, kakršne vladajo v visokogorju.
Ključne besede: smreka, Picea abies, drevesa, UV-B sevanje, fotokemična učinkovitost, ETS, UV-B absorbirajoče snovi, vsebnost klorofila, višinski gradient, visokogorsko rastišče, stres
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4539; Prenosov: 1822
.pdf Celotno besedilo (313,35 KB)

6.
Wood species of the Central African republic : ash and silica content
Niko Torelli, Mitja Piškur, Vesna Tišler, 2003, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Izmerjena je bila vsebnost pepela in silicijevega dioksida za 28 tropskih afriških listavcev in ene enokaličnice (Dracaena mannii). Vsebnost pepela je močno variirala. Večina zabeleženih vrednosti se je gibala med 0,3-1,4 %. Najvišja vrednost je bila zabeležena pri Desplatsia floribunda (4,54 %) in najnižja pri Pachyleasma tessmannii (0,07 %). Pri večini vrst je bil SiO2 določen le v sledeh (manj kot 0,01 %). Njegova vsebnost nad 0,1 % je bila izmerjena le pri Gambea beguei (0,128 %) in Manilkara fouilloyana (0,138 %).
Ključne besede: centralnoafriške lesne vrste, vsebnost pepela, vsebnost silikatov
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4038; Prenosov: 1871
.pdf Celotno besedilo (166,89 KB)

7.
Kakovost pelet na slovenskem trgu 2015
Peter Prislan, Nike Krajnc, Mitja Piškur, 2015, elaborat, predštudija, študija

Ključne besede: kakovost pelet, mehanska obstojnost, vsebnost vode, delež pepela, lastnosti pelet
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2530; Prenosov: 719
.pdf Celotno besedilo (10,55 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Vsebnost kovin v gozdnih tleh ter iglicah in listju gozdnega drevja na ploskvah 16 X 16 km mreže v Sloveniji
Polona Kalan, 1997, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: vsebnost kovin, gozdna tla, gozdno drevje, onesnaženost
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4026; Prenosov: 1807
.pdf Celotno besedilo (740,69 KB)

9.
Preskrbljenost gozdnega drevja z mineralnimi hranili na 16 X 16 km mreži
Primož Simončič, 1997, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: bioindikacijska mreža, mineralna prehrana, gozdno drevje, vsebnost skupnega žvepla, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4325; Prenosov: 1806
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

10.
Ugotavljanje prostega formaldehida v lesnih tvorivih
Dominika Gornik Bučar, Sergej Medved, 2000, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Koli~ina prostega formaldehida v lesnih proizvodih je kljub nizkim vrednostim {e vedno predmet stalnega nadzora in tudi predmet novih raziskav. Kljub {tevilnim razvitim in tudi uporabljenim metodam danes {e ne obstaja univerzalna metoda, s katero bi z najve~jo zanesljivostjo ugotovili koli~ino vsebovanega prostega formaldehida v lesnih proizvodih. V razli~nih de`elah so uporabljajo razli~ne standardizirane metode. Korelacije med nekaterimi od njih{e niso znane. V prispevku smo ugotavljali vsebnost postega formaldehida vivernih plo{~ah po perforatorski metodi, s ciljem dolo~itve korelacije med jodometri~no titracijo in acetilacetonsko metodo. Ker na koli~ino spo{~enega prostega formaldehida vpliva tudi struktura materiala, smo ugotavljali tudi vpliv sestave iverne plo{~e na koli~ino oddanega formaldehida. Korelacija med jodometri~no titracijo in acetilacetonsko metodo je dobra (R2= 0,8265). Sestava iverne plo{~e, pri ~emer smo se omejili na razmerje med srednjim in zunanjima slojema iverne plo{~e, vpliva na koli~ino oddanega formaldehida.
Ključne besede: formaldehid, lesno tvorivo, lesni proizvod, vsebnost prostega formaldehida, perforatorska metoda, metoda komore
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4196; Prenosov: 1784
.pdf Celotno besedilo (640,02 KB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh