Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (upravljanje) .

1 - 10 / 40
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Objavljen prvi začasni standard FSC za gospodarjenje z gozdovi v Sloveniji
Amina Gačo, 2023, strokovni članek

Ključne besede: standard za upravljanje z gozdovi, certifikat FSC, začasni standard
Objavljeno v DiRROS: 12.01.2024; Ogledov: 200; Prenosov: 215
.pdf Celotno besedilo (6,24 MB)

2.
Uporaba sistemov za tehtanje vozil med vožnjo za določitev realne konstrukcijske varnosti mostov
Aleš Žnidarič, Maja Kreslin, Jan Kalin, Andrej Anžlin, 2019, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Optimalno upravljanje mostov, ki vključuje stroške vzdrževanja, potencialna tveganja in vzdrževanje funkcionalnosti, zahteva natančne informacije o stanju konstrukcij. Eden od ključnih kazalnikov obnašanja je konstrukcijska varnost mostu, ki zahteva poglobljeno poznavanje prometnih obremenitev in njegove odpornosti proti obremenitvam. Vrednotenje varnosti je predvsem ključno za stare mostove, ki so poškodovani in se bližajo koncu življenjskega cikla. Varnost takšnih mostov z uporabo tradicionalnih računskih metod pogosto težko dokažemo. Da bi se izognili nepotrebnim ukrepom, kot je ojačitev ali celo zamenjava mostu, je priporočljivo narediti celovito analizo, ki vključuje preiskave materialov in meritve obnašanja mostu pod prometno obtežbo. Prispevek predstavlja tehnologijo tehtanja vozil med vožnjo v prostem prometnem toku na mostovih (angl. bridge weigh-in-motion oz. B-WIM), ki lahko učinkovito izmeri parametre obnašanja mostu, ki so ključni za določitev njihove realne varnosti: osne obremenitve in medosne razdalje vozil ter vplivnice, faktorje porazdelitve obtežbe in dinamični odziv konstrukcije. Poznavanje pravih vrednosti teh parametrov zmanjšuje negotovosti, povezane z obremenitvami in odzivom konstrukcije. Poleg tega lahko zaradi večje zanesljivosti izmerjenih parametrov v analizah zmanjšamo varnostne faktorje. To omogoča bolj optimalno vzdrževanje in uporabo infrastrukture ter racionalnejšo uporabo razpoložljivih finančnih sredstev.
Ključne besede: upravljanje mostov, konstrukcijska varnost, odziv na prometno obtežbo, tehtanja vozil med vožnjo, prosti prometni tok na mostovih
Objavljeno v DiRROS: 04.12.2023; Ogledov: 204; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (2,22 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
4.
250 let načrtnega usmerjanja razvoja gozda in 135 let usmerjanja populacij prostoživečih živalskih vrst v Trnovskem gozdu
Edo Kozorog, Peter Razpet, 2023, strokovni članek

Povzetek: Pred 250-timi leti je bil narejen prvi gozdnogospodarski načrt za Trnovski gozd, ki je začetek načrtnega gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji. Že ob koncu 18. stoletja so takratni gozdnogospodarski načrti vsebovali tudi podatke za lovne vrste v Trnovskem gozdu. V prispevku je predstavljen razvoj ključnih živalskih in rastlinskih vrst v Trnovskem gozdu prek kazalnikov, ki so sestavni del gozdnogospodarskih načrtov. Iz prikaza izhaja, da je bil razvoj nekaterih vrst zelo dinamičen in soodvisen, na kar se je treba pri usmerjanju razvoja stalno prilagajati. Izpostavljena je tudi težava pomanjkljivih podatkov o stanju nekaterih, zlasti ogroženih vrst ter posledično nezanesljivih ocen vzročnih povezav.
Ključne besede: Trnovski gozd, gozdnogospodarsko načrtovanje, upravljanje z divjadjo, ogrožene vrste, Natura 2000
Objavljeno v DiRROS: 03.10.2023; Ogledov: 318; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

5.
Pomen in vloga frekvenčne krivulje pri urejanju gozdov
Rudolf Pipan, 1950, strokovni članek

Ključne besede: gozdarstvo, urejanje gozdov, upravljanje gozdov, frekvenčna krivulja
Objavljeno v DiRROS: 23.08.2023; Ogledov: 231; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (3,96 MB)

6.
Posvet o upravljanju mestnih gozdov v Ljubljani
Boris Rantaša, Tina Dolenc, 2023, poljudni članek

Ključne besede: mestni gozdovi, upravljanje, participacija
Objavljeno v DiRROS: 19.05.2023; Ogledov: 345; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (339,17 KB)

7.
Upravljanje prostoživečih živali čezmejnega območja Julijskih Alp na primeru alpskega kozoroga in severnega (alpskega) gamsa
Andreja Nève Repe, Andrej Arih, Marco Favalli, Irena Bertoncelj, Aleš Poljanec, 2023, strokovni članek

Povzetek: Ekološka povezljivost je osnova, ki omogoča naravne procese vrst, kot so pretok genov, selitev, širjenje arealov vrst, in je pomembna za dolgoročno ohranjanje vrst ter njihovih habitatov. Za zagotavljanje ekološke povezljivosti je bistvena fizična povezanost habitatov in enostavno prehajanje osebkov ter vrst med njimi. Ovira za prehajanje organizmov in ohranjanje vrst med državami so razlike v politikah, zakonodaji in upravljanju prostoživečih živali. Neusklajeno upravljanje s prostoživečimi živalmi na obeh straneh državne meje lahko povzroči težave pri povezovanju populacij nekaterih vrst, ker vpliva na gibanje in vedenje živali. Zato so čezmejna zavarovana območja pomembna za zagotavljanje ekološke povezljivosti med dvema državama ali več. Za alpski prostor sta pomembni vrsti alpski kozorog (Capra ibex) in severni (alpski) gams (Rupicapra rupicapra). Zato smo za čezmejno območje Julijskih Alp (velikost 289.660 ha), ki leži med Italijo in Slovenijo, v projektih AlpBioNet2030 in DINALPCONNECT analizirali stanje in upravljanje obeh vrst ter predlagali izboljšave upravljanja s ciljem izboljšati stanje populacij in zagotoviti ekološko povezljivost habitata za vrste na širšem čezmejnem območju. Od leta 2017 smo izpeljali štiri čezmejne delavnice z deležniki z italijanske in slovenske strani (predstavniki lovcev, lastnikov zemljišč, upravljavcev zavarovanih območij, gozdarjev, odločevalcev na nacionalni in regionalni ravni (ministrstva, občine) ter varstva narave). Rezultat participativnega procesa je čezmejni koncept celostnega upravljanja z alpskim kozorogom in severnim (alpskim) gamsom ter njunima habitatoma, ki vsebuje vizijo in strategijo čezmejnega upravljanja ter akcijski načrt na čezmejnem območju Julijskih Alp.
Ključne besede: ekološka povezljivost, alpski kozorog, severni (alpski) gams, čezmejno upravljanje, Julijske Alpe
Objavljeno v DiRROS: 19.04.2023; Ogledov: 469; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (493,99 KB)

8.
Upravljanje z mestnimi gozdovi postaja vse aktualnejši izziv slovenskih mest
Tina Simončič, Matjaž Guček, Jurij Kobe, 2022, strokovni članek

Ključne besede: mestni gozdovi, upravljanje z gozdovi, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 11.08.2022; Ogledov: 692; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (96,37 KB)

9.
Upravljanje velikih zveri je odgovorno delo – za velike zveri, ljudi in stroko
Živan Veselič, 2022, strokovni članek

Ključne besede: velike zveri, upravljanje z divjadjo
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2022; Ogledov: 562; Prenosov: 162
.pdf Celotno besedilo (131,48 KB)

10.
Tveganja, koristi in upravljanje s tujerodnimi drevesnimi vrstami v alpskem prostoru : rezultati spletne ankete
Anica Simčič, Ajša Alagić, Janez Kermavnar, Lado Kutnar, Simon Zidar, Aleksander Marinšek, 2022, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Prispevek predstavlja mnenja in poznavanje tujerodnih drevesnih vrst (TDV) deležnikov, ki pri svojem delu prihajajo v stik s TDV v gozdnih, urbanih in periurbanih območjih v Sloveniji. Mnenja smo pridobili s spletno anketo v letu 2020, ki je bila v okviru projekta ALPTREES del raziskave v vsaki od petih partnerskih držav (Slovenija, Avstrija, Nemčija, Italija in Francija) alpskega prostora. Analizirali smo odgovore slovenskih deležnikov in tako pridobili informacije o poznavanju, dojemanju in odnosu deležnikov do TDV. S spletnim anketiranjem smo dobili odgovore na vprašanja 120 posameznikov. Z analizo odgovorov smo ugotovili, da večina anketirancev prepoznava TDV in invazivne tujerodne drevesne vrste (ITDV) v Sloveniji. Na splošno anketiranci menijo, da TDV prinašajo tveganje v alpski prostor. Anketiranci so kot najbolj razširjene TDV ocenili robinijo (Robinia pseudoacacia), veliki pajesen (Ailanthus altissima), pavlovnijo (Paulownia tomentosa), navadno ameriško duglazijo (Pseudotsuga menziesii), rdeči hrast (Quercus rubra) in zeleni bor (Pinus strobus). Med najbolj invazivne TDV uvrščajo robinijo, veliki pajesen, pavlovnijo, octovec (Rhus typhina) in ameriški javor oz. negundovec (Acer negundo). Slaba polovica anketirancev je izrazila srednje veliko zaskrbljenost glede vpliva ITDV, kar četrtina vprašanih pa je zaradi TDV zelo zaskrbljena.
Ključne besede: tujerodne drevesne vrste, invazivne tujerodne drevesne vrste, alpski prostor, upravljanje, tveganje
Objavljeno v DiRROS: 08.03.2022; Ogledov: 919; Prenosov: 288
.pdf Celotno besedilo (431,99 KB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh