21. Rastiščne in vegetacijske razmere v GGE Lobnica : (9. delavnica Javne gozdarske službe na OE ZGS Maribor) : Maribor, Ljubljana, 14. junij 2022Valerija Babij, Lado Kutnar, Mateja Cojzer, Aleksander Marinšek, Janez Kermavnar, Ruben Šprah, 2022, druge monografije in druga zaključena dela Ključne besede: gozdna vegetacija, gozdna tla, gozdna rastišča, ekologija gozda Objavljeno v DiRROS: 25.07.2022; Ogledov: 660; Prenosov: 215 Celotno besedilo (7,33 MB) |
22. |
23. Odmrla biomasa in krajinska povezljivost kot podpora za določanjJanez Pirnat, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: V razpravi predstavljamo nov predlog ocene pestrostne funkcije gozdnih zaplat v kmetijski krajini. V raziskavi smo podrobno ocenili prisotnost odmrle lesne biomase v gozdni zaplati pri Nadgorici. Povprečna vrednost odmrle lesne biomase, izračunana iz 57 vzorčnih ploskev, je znašala 11,83 m3 /ha. Od šestih ploskev (torej nekako 10 % od vseh ploskev) izkazuje lesno zalogo odmrle lesne biomase več kot 25 m3 /ha, torej količino, ki v literaturi velja kot primer poudarjene pestrostne funkcije. Ugotovitve naše raziskave smo povezali še z ugotovitvami naših predhodnih raziskav in literature. Na podlagi vsega navedenega smo oblikovali predlog, da bi poudarjeno pestrostno funkcijo v kmetijski krajini imele zaplate z dovolj veliko količino odmrle lesne biomase (≥ 20 m3 /ha) z vsaj 200 ha velikim jedrom notranjega okolja in prostorskim razporedom, ki vzdržuje manj kot 2 km medsebojno oddaljenost med gozdnimi zaplatami oziroma okoliško gozdno matico. Ključne besede: monitoring, odmrla biomasa, pestrostna funkcija gozda, povezljivost gozdnih zaplat, jedra notranjega okolja, Nadgorica Objavljeno v DiRROS: 12.07.2022; Ogledov: 735; Prenosov: 213 Celotno besedilo (303,09 KB) |
24. Statistika obiskov spletnega portala Varstvo gozdov v obdobju 2020–2022Nikica Ogris, 2022, kratki znanstveni prispevek Ključne besede: gozdovi, varstvo gozdov, informacijski sistem, komunikacija, podatkovna zbirka, znanje, zdravje gozda, internet, medmrežje, kontinuiran vir, statistična analiza, obisk spletnega portala Objavljeno v DiRROS: 13.04.2022; Ogledov: 499; Prenosov: 337 Celotno besedilo (144,01 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
25. Določitev ploskev tretjega panela Nacionalne gozdne inventure za terenski popis gozd/druga gozdna zemljišča/negozd : predstavljeno na spletnem seminarju in delavnici Nacionalna Gozdna Inventura 2022 in Sklad za podnebne spremembe, 11. - 15. 4. 2022Anže Martin Pintar, Andrej Grah, Mitja Skudnik, 2022, prispevek na konferenci brez natisa Ključne besede: gozdovi, gozdarstvo, raba zemljišč, Nacionalna gozdna inventura, definicija gozda, negozd, druge gozdne površine Objavljeno v DiRROS: 12.04.2022; Ogledov: 758; Prenosov: 0 |
26. Stanje slovenskih gozdov : poročilo o rezultatih nacionalne gozdne inventure 2020 : prvi panel vzorčne mrežeMitja Skudnik, Gal Kušar, Jernej Jevšenak, Anže Martin Pintar, 2022, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: gozdovi, gozdarstvo, monitoring, nacionalna gozdna inventura, odmrla lesna biomasa, temeljnica, površina gozda, lesna zaloga, vzorčne ploskve, poročila Objavljeno v DiRROS: 15.03.2022; Ogledov: 862; Prenosov: 0 |
27. Kako nastajajoči vodni kataster vpliva na določanje hidrološke funkcije gozda?Milan Kobal, Janez Pirnat, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Sedanji sistem funkcij gozdov, ki ga v osnovi prinaša Zakon o gozdovih iz leta 1993, je potreben nadgradnje, saj je funkcij zelo veliko, njihove vsebine pa se pogosto podvajajo. Ob takratnem prvem kartiranju funkcij gozdov se je gozdarstvo opiralo predvsem na svoje lastne prostorske sloje, zdaj pa so na voljo podrobnejše prostorske zbirke tudi drugih uporabnikov prostora. Oboje je nov izziv za prikazovanje in vsebinsko vrednotenje ukrepov za zagotavljanje trajnosti funkcij gozdov ter prilagojenega gospodarjenja z gozdovi. V prispevku smo obravnavali hidrološko funkcijo gozda, deloma zaradi aktualnih razmer v Slovenij in svetu (poplave, suše), deloma pa zato, ker novejši podatki o vodnem katastru bistveno nadgrajujejo bazo podatkov o vodah. Če kot velikost orisa okrog površinskih voda upoštevamo eno drevesno višino, je to 120.688,64 ha gozdov, kjer bi bila po dosedanjih kriterijih lahko poudarjena hidrološka funkcija gozda. Daleč največ takih gozdov je ob vodotokih, sledijo izviri in mokrotne površine. Ključne besede: sistem funkcij gozdov, hidrološka funkcija gozda, vodni kataster Objavljeno v DiRROS: 08.03.2022; Ogledov: 1021; Prenosov: 282 Celotno besedilo (273,55 KB) |
28. Sistem opredelitve rabe tal na ploskvah nacionalne gozdne inventure 2022 (gozd/drugo gozdno zemljišče/negozd) : seminar : online seminar v organizaciji Oddelka za načrtovanje in monitoring gozdov in krajine, Gozdarski inštitut Slovenije, Ljubljana, 31. 1. in 1. 2. 2022, onlineAnže Martin Pintar, Andrej Grah, Mitja Skudnik, 2022, druga izvedena dela Ključne besede: gozdarstvo, gozdovi, negozd, definicija gozda, druge gozdne površine, nacionalna gozdna inventura, gozdna inventura, fotointerpretacija, gozdni rob, raba tal, terenski popis Objavljeno v DiRROS: 24.02.2022; Ogledov: 896; Prenosov: 0 |
29. Vplivi na obisk gozda v splošnih in gozdnih vrtcihAleš Golob, Mojca Nastran, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Predšolski otroci preživijo velik del vsakdanjika v vrtcih, zato je treba umestiti obisk gozda, kot najobsežnejšega naravnega okolja v Sloveniji, v programe predšolskega varstva otrok. Na podlagi anket vzgojiteljev javnih vrtcev v Sloveniji (N = 133) smo analizirali navade, namene, ovire in skrbi pri obiskovanju gozda. V največji meri sta pogostost in dolžina obiska gozda odvisni od njegove oddaljenosti. Navade obiska gozda med gozdnimi vrtci, vključeni mi v Mrežo gozdnih vrtcev, ki jo organizira Inštitut za gozdno pedagogiko, se večinoma ne razlikujejo značilno od splošnih javnih vrtcev. Najpomembnejša razlika med njimi je pogostejši obisk v slabšem vremenu in sam namen obiska gozda. Glavne skrbi pri obisku gozda so klopi, strah pred poškodbami in neprimerna oprema otrok. Za manj pogostejši obisk gozda vzgojitelji navajajo med drugim tudi druge vzgojne prioritete vrtcev in premalo podpore s strani vodstva ter staršev, kar nakazuje potrebo po strateški promociji, izobraževanju in implementaciji preživljanja časa v gozdu v okviru predšolske vzgoje. Ključne besede: gozdni vrtci, gozdna pedagogika, obisk gozda, razvoj otrok, klopi, predšolska vzgoja, okoljska vzgoja, naravna učna okolja Objavljeno v DiRROS: 01.12.2021; Ogledov: 3433; Prenosov: 1984 Celotno besedilo (950,31 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
30. Sodobna izhodišča redčenj : povezovanje načel izbiralnega redčenja, situacijskega redčenja, redčenja šopov in skupin ter redčenja spremenljive gostoteJurij Diaci, Dušan Roženbergar, Gal Fidej, Domen Arnič, 2021, strokovni članek Povzetek: V Evropi so razširjeni različni načini redčenj, ki so delno odgovor na različne cilje gospodarjenja; delno so posledica tradicije in različnih kulturnih okolij. S spremembami v okolju in zaostrovanjem družbeno-ekonomskih razmer ter splošnim nazadovanjem nege gozdov postajajo odločitve o najprimernejšim načinu in intenzivnosti redčenj vse pomembnejše. V prispevku primerjamo situacijsko redčenje, redčenje šopov in skupin, redčenje spremenljive gostote in pri nas ustaljeno izbiralno redčenje. Navajamo usmeritve, kako redčenja kombinirati ter kako izbrati primeren način in program redčenj. Na temelju sinteze dosedanjih raziskav izpostavljamo, da so za utemeljeno izboljšanje načinov redčenj pomembni poskusi v naravi. Ključne besede: gojenje gozdov, nega gozda, redčenje, racionalizacija, stabilnost sestoja, porazdelitev izbrancev Objavljeno v DiRROS: 29.10.2021; Ogledov: 1296; Prenosov: 386 Celotno besedilo (572,76 KB) |