1. Gozdna tla in vegetacija eno leto po požaru na Goriškem KrasuValerija Babij, Lado Kutnar, Aleksander Marinšek, Janez Kermavnar, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: V letu 2023 − eno leto po obsežnem požaru na Goriškem Krasu, ki je divjal julija leta 2022 − smo na izbranih gozdnih vzorčnih ploskvah popisali zeliščno, grmovno in drevesno vegetacijo in analizirali tla do globine 10 cm. Ploskve smo izbrali na lokacijah stalnih vzorčnih ploskev ZGS z različno stopnjo poškodovan osti zaradi požara. Na izbranih ploskvah smo skupno popisali 260 vrst praprotnic in semenk. V drevesni plasti smo popisali trinajst vrst (enajst domorodnih in dve tujerodni), v grmovni plasti trideset, v zeliščni pa 255. V drevesni plasti so bili najpogostejši mali jesen, črni gaber in črni bor, v grmovni mali jesen, navadni ruj in robide. V zeliščni plasti smo med drugimi popisali tudi devetnajst drevesnih vrst, ki so pomembna zasnova pri naravni obnovi požganega gozda na Krasu; najpogostejša sta bila črni gaber in rešeljika. Gradient poškodovanosti po požaru se jasno kaže v večini vegetacijskih in talnih spremenljivk. Statistično značilne razlike med skupinami ploskev z različno stopnjo poškodovanosti smo ugotovili za šest parametrov: pH-vrednosti in vsebnosti žvepla v organskem delu tal, zastiranje drevesne plasti, zastiranje mahov, število vrst v spodnji drevesni plasti, število vrst zeliščne plasti. Na ploskvah smo prepoznali devet (ter še tri vrste na požarišču zunaj ploskev) invazivnih ali potencialno invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst; med drevesnimi sta bila najpogostejša robinija in visoki pajesen. Študija pomembno prispeva k razumevanju razvoja vegetacije, pomlajevanja ključnih drevesnih vrst in poškodb gozdnih tal v inicialni fazi po obsežnem požaru.
Ključne besede: gozdna vegetacija, poškodbe tal, gozdni požar, drevesne vrste, pestrost vrst, invazivne rastlinske vrste, Kras, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 21.05.2024; Ogledov: 10; Prenosov: 3
 Celotno besedilo (1,33 MB) |
2. Poročilo o preskusu št.: LVG 2024-035 : vzorec št. 2024/00057Barbara Piškur, Špela Hočevar, Nikica Ogris, 2024, izvedensko mnenje, arbitražna odločba Ključne besede: varstvo gozdov, morfološke analize, duglazija, sadike, sušenje, poškodbe sadik
Objavljeno v DiRROS: 23.04.2024; Ogledov: 94; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. |
4. |
5. |
6. Model naraščanja števila poškodb drevja pri redčenjihBoštjan Košir, Anton Cedilnik, 1996, izvirni znanstveni članek Povzetek: V sestavku je opisan teoretični izračun deleža poškodovanega drevja v sestojih v odvisnosti od jakosti redčenj, deleža poškodb pri vsakokratnem posegu ter od števila redčenj. Za model so bili uporabljeni podatki o številu dreves in jakosti redčenj iz donosnih tablic. Delež poškodovanega drevja pri redčenjih je bil v modelu odvisen od jakosti redčenja. Rezultati izračuna kažejo, da deleži poškodb v sestojih zelo hitro naraščajo s številom posegov in se proti koncu obhodnje približujejo 100%
Ključne besede: poškodbe drevja, redčenja, gozdarske tehnologije, modeli
Objavljeno v DiRROS: 23.08.2023; Ogledov: 358; Prenosov: 101
Celotno besedilo (1,36 MB) |
7. Poročilo o preskusu št.: LVG 2023-052 : vzorec št. 2023/00177Nikica Ogris, Ana Brglez, Špela Hočevar, 2023, izvedensko mnenje, arbitražna odločba Ključne besede: varstvo gozdov, morfološke analize, navadna smreka, Picea abies, poškodbe iglic in mladih poganjkov
Objavljeno v DiRROS: 07.07.2023; Ogledov: 293; Prenosov: 90
Celotno besedilo (1,13 MB) |
8. |
9. |
10. Orkanski vetrovi v februarju poškodovali 7 – 8 milijonov kubikov okroglega lesa v državah Srednje EvropeŠpela Ščap, 2020, strokovni članek Ključne besede: okrogli les, veter, poškodbe lesa, gozdarstvo, gozdovi, Evropa, vetrolom, podlubniki
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2022; Ogledov: 467; Prenosov: 129
Celotno besedilo (2,66 MB) |
