1. Odpornost lesa izbranih lesnih vrst na prostemMiha Humar, Boštjan Lesar, Davor Kržišnik, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: Velika večina drevesnih vrst iz slovenskih gozdov nima odpornega lesa, zato na prostem (pre)hitro propade. Kadar les uporabljamo v gospodarske namene, želimo te procese čim bolj upočasniti. V okviru raziskave smo v ta namen les izbranih domačih drevesnih vrst (navadne smreke (Picea abies), les smrekovih lubadark, bele jelke (Abies alba), beljave in jedrovine rdečega bora (Pinus sylvestris), jedrovine evropskega macesna (Larix decidua), navadne bukve (Fagus sylvatica), belega gabra (Carpinus betulus) in jedrovine robinije (Robinia pseudoaccacia)) impregnirali z baker-etanolaminskim biocidnim proizvodom oziroma jih termično modificirali. Vzorce smo leta 2007 izpostavili na terensko polje Oddelka za lesarstvo v Ljubljani, kjer smo vsako leto ocenjevali razkrojenost. Najhitreje so propadli vzorci gabra in bukve. Prvi razkroj na smrekovini se je pojavil po dveh letih. Les lubadark je začel trohneti leto pred referenčno smrekovino, macesnovina in jedrovina bora pa leto kasneje. Najbolje se je izkazal les robinije. Z impregnacijo smo uspešno zaščitili les iglavcev, pri bukovini in gabrovini smo bili manj uspešni. Termična modifikacija se je izkazala za uspešen postopek zaščite za vse preizkušane lesne vrste.
Ključne besede: les, naravna odpornost, razkroj, modifikacija lesa, impregnacija lesa
Objavljeno v DiRROS: 12.12.2023; Ogledov: 252; Prenosov: 65
 Celotno besedilo (270,74 KB) |
2. Defining the fire decay and the cooling phase of post-flashover compartment firesAndrea Lucherini, Jose L. Torero, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: The current research study discusses and characterises the fire decay and cooling phase of post-flashover compartment fires, as they are often mixed up despite their important heat transfer differences. The two pha- ses are defined according to the fire heat release rate time-history. The fire decay represents the phase in which the fire heat release rate decreases from the ventilation- or fuel-limited steady-state value of the fully-developed phase to fire extinguishment. This phase is highly influenced by the fuel characteristics, ranging from fast decays for hydrocarbon and liquid fuels to slow decays for charring cellulosic fuels (wood). Once the fuel is consumed, the compartment volume enters the cooling phase, where the cooling in the gas-phase and solid-phase happens with significantly different modes and characteristic times. The thermal boundary conditions at the structural elements are then defined according to physical characteristics and dynamics within the compartment. The research study also underlines how the existing performance-based methodologies lack explicit definitions of the decay and cooling phases and the corresponding thermal boundary conditions for the design of fire-safe struc- tural elements under realistic fire conditions.
Ključne besede: razpadanje ognja, hlajenje, izgorevanje, naravna izpostavljenost ognju, dinamika požara, požari v oddelkih, požarno inženirstvo, učinkovitost, požarna varnost, fire decay, cooling, burnout, natural fire exposure, fire dynamics, compartment fires, structural fire engineering, performance-based, fire safety
Objavljeno v DiRROS: 13.11.2023; Ogledov: 285; Prenosov: 133
Celotno besedilo (4,91 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Vplivi na obisk gozda v splošnih in gozdnih vrtcihAleš Golob, Mojca Nastran, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Predšolski otroci preživijo velik del vsakdanjika v vrtcih, zato je treba umestiti obisk gozda, kot najobsežnejšega naravnega okolja v Sloveniji, v programe predšolskega varstva otrok. Na podlagi anket vzgojiteljev javnih vrtcev v Sloveniji (N = 133) smo analizirali navade, namene, ovire in skrbi pri obiskovanju gozda. V največji meri sta pogostost in dolžina obiska gozda odvisni od njegove oddaljenosti. Navade obiska gozda med gozdnimi vrtci, vključeni mi v Mrežo gozdnih vrtcev, ki jo organizira Inštitut za gozdno pedagogiko, se večinoma ne razlikujejo značilno od splošnih javnih vrtcev. Najpomembnejša razlika med njimi je pogostejši obisk v slabšem vremenu in sam namen obiska gozda. Glavne skrbi pri obisku gozda so klopi, strah pred poškodbami in neprimerna oprema otrok. Za manj pogostejši obisk gozda vzgojitelji navajajo med drugim tudi druge vzgojne prioritete vrtcev in premalo podpore s strani vodstva ter staršev, kar nakazuje potrebo po strateški promociji, izobraževanju in implementaciji preživljanja časa v gozdu v okviru predšolske vzgoje.
Ključne besede: gozdni vrtci, gozdna pedagogika, obisk gozda, razvoj otrok, klopi, predšolska vzgoja, okoljska vzgoja, naravna učna okolja
Objavljeno v DiRROS: 01.12.2021; Ogledov: 3411; Prenosov: 1977
Celotno besedilo (950,31 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Okolje in naravne danosti Baške grape : poročilo o delu v letu 1999Igor Smolej, Igor Dakskobler, Primož Simončič, Anton Kralj, Irena Tavčar, 1999, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: ekosistemi, ekologija, naravna dediščina, biotska raznovrstnost, Slovenija, Baška grapa
Objavljeno v DiRROS: 03.11.2021; Ogledov: 839; Prenosov: 289
Celotno besedilo (7,59 MB) |
5. Razvoj mladja na izbranih površinah vetrolomov iz let 2008 in 2017 ter gozdnogojitvene smernice za obnovoGal Fidej, Dušan Roženbergar, Matteo Cerioni, Thomas Andrew Nagel, Jurij Diaci, 2021, strokovni članek Povzetek: V prispevku smo analizirali in primerjali pomlajevanje po vetrolomih v letih 2008 in 2017. Ugotavljamo, da so gostote naravnega mladja med raziskovalnimi objekti in znotraj njih zelo različne in so posledica različnih ekoloških razmer v času ujme in po njej. Začetne gostote tri (vetrolom 2017) oz. štiri leta (vetrolom 2008) po ujmi so znašale približno 2100 do 23.000 osebkov na hektar. Zmes je bila bolj podobna, od klimaksnih vrst sta prevladovali smreka in bukev. Pomembno začetno gonilo sukcesije je precejšnja zastopanost pionirskih in svetloljubnih vrst, kot so iva, jerebika in breza. Avtorji izsledke raziskave dopolnjujemo z gozdnogojitvenimi smernicami za obnovo gozdov. Po ujmi smo pri tehnični sanaciji pozorni, da ne poškodujemo obstoječega pomladka, ki ima velik vlogo pri obnovi. Prevladuje naj naravna obnova gozdov, za umetno se odločamo v zaostrenih ekoloških razmerah, ko pričakujemo malo naravnega mladja ali to ni razvito. Pri umetni obnovi po zgledu iz tujine vnašamo jelko in hrast. Obžetev izvajamo točkovno in ne površinsko po celotni umetno obnovljeni površini, saj z njo odstranjujemo naravno mladje. V sistem obnove je treba vpeljati preverjanje uspešnosti saditve.
Ključne besede: naravno pomlajevanje, naravna obnova, obnova po ujmah, obnova gozdov, vetrolomi, gojenje gozdov, gozdnogojitvene smernice
Objavljeno v DiRROS: 29.10.2021; Ogledov: 1098; Prenosov: 362
Celotno besedilo (301,68 KB) |
6. |
7. Prostorska analiza naravnih plezališč v SlovenijiKarin Rutar, Milan Kobal, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Plezanje v naravnih plezališčih postaja čedalje bolj priljubljena oblika rekreacije, vedno več plezalcev pa pomeni vse večje obremenitve naravnih plezališč. V Sloveniji je trenutno registriranih 92 naravnih plezališč, vendar na njihovem območju ni sistematično zbranih in poenotenih podatkov o rabi tal, lastništvu zemljišč ter poudarjenosti funkcij gozdov, zlasti rekreacijske. V članku je bila lega plezališč določena s pomočjo terenskega ogleda ter na podlagi podatkov laserskega skeniranja površja Slovenije. Podatki o legi plezališč so bili združeni z rabo tal, lastniško strukturo območij plezališč in s karto funkcij gozdov na območju. Analize kažejo, da je 88,5 % plezališč v gozdovih, od katerih jih je 76,5 % v zasebni lasti. Plezališča, ki so v gozdovih s poudarjeno prvo stopnjo rekreacijske funkcije, so na 7,6 % slovenskih plezališč. Rezultati analize kažejo, da gozdovi v okolici naravnih plezališč niso prepoznani kot gozdovi s poudarjeno rekreacijsko funkcijo. Zato predlagamo, da se na območju gozdov, kjer so naravna plezališča, ponovno ovrednoti funkcije gozda.
Ključne besede: naravna plezališča, Slovenija, raba tal, lastništvo zemljišč, poudarjenost rekreacijske funkcije
Objavljeno v DiRROS: 08.03.2021; Ogledov: 1331; Prenosov: 418
Celotno besedilo (221,00 KB) |
8. Odgovoren pristop do zdravja otrok: 8. strokovni posvet organizatorjev prehrane in zdravstveno-higienskega režima Slovenije: zbornik povzetkov : Terme Zreče, 19.-20. november 20182018, zbornik strokovnih ali nerecenziranih znanstvenih prispevkov na konferenci Ključne besede: alergija, fenilketonurija, maščobe, prehrana, vitamin D, vitamin B12, prehransko programiranje, stres, mikrobiom, genotoksične snovi, naravna čistila, hormonski motilci, HACCP, uši, zdravje pri delu, javno naročanje, zborniki, povzetki
Objavljeno v DiRROS: 17.08.2020; Ogledov: 2298; Prenosov: 961
Celotno besedilo (1010,14 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Trdoleskov zapredkar (Yponomeuta cagnagella, Yponomeutidae, Lepidoptera) in sorodne vrste v SlovenijiMaja Jurc, 2016, strokovni članek Ključne besede: zapredkarji, čremsov zapredkar, Yponomeuta evonymella, gradacija, naravna regulacija, varstvo gozdov, Yponomeuta irrorella, Yponomeuta plumbella, Yponomeuta mahalebella
Objavljeno v DiRROS: 28.07.2020; Ogledov: 1170; Prenosov: 647
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. |
