1. |
2. Analiza izbranih drevesnih modelov razvoja gozdov, primernih za modeliranje na velikoprostorski ravni, in možnosti njihove uporabe v SlovenijiJernej Jevšenak, Boštjan Mali, Mitja Skudnik, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek obravnava drevesne modele razvoja gozdov, ki so pomembno orodje pri odločanju, upravljanju in strateških odločitvah na področju gospodarjenja z gozdovi. V Sloveniji smo šele v zadnjih letih pričeli s sistematičnim razvojem področja modeliranja gozdov, ki vključuje razvoj matričnega populacijskega modela, testiranje izbranih modelov iz tujine ter razvoj posameznih komponent modelov. Namen prispevka je predstaviti področje empiričnih drevesnih modelov za modeliranje razvoja gozdov na velikoprostorski ravni. Podrobneje predstavljamo uveljavljene metode za modeliranje posameznih komponent drevesnih modelov, kot so debelinska in višinska rast, razvoj krošnje, mortaliteta ter vrast in pomlajevanje. Opravili smo presojo primernosti izbranih drevesnih modelov z vidika možnost njihove uporabe v Sloveniji. Ugotavljamo, da imajo modeli SILVA, WEHAM, MASSIMO in CALDIS največje možnosti za uporabo v Sloveniji, saj so vsi primerni za različne gozdne tipe in mešane gozdove z raznomerno zgradbo, ki prevladujejo v Sloveniji. Poleg testiranja obstoječih modelov predlagamo razvoj novih modelov, prilagojenih raznomernim in mešanim sestojem v Sloveniji. Predlagamo tudi razširitev nabora kazalnikov pri gozdnih inventurah ter dodatne meritve značilnosti dreves, npr. lastnosti krošenj, ki bi razširile možnosti modeliranja razvoja gozdov v Sloveniji. V zaključkih razpravljamo tudi o možnosti uporabe strojnega učenja na področju modeliranja razvoja gozdov, saj bi tovrstni modeli lahko predstavljali naslednjo generacijo modelov. Ključne besede: modeliranje, razvoj gozda, velikoprostorska gozdna inventura, stalne vzorčne ploskve, simulator razvoja gozdov, napovedovanje, gozdarska politika Objavljeno v DiRROS: 27.06.2023; Ogledov: 1177; Prenosov: 572 Celotno besedilo (1,20 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Raziskovanje možnosti prilagoditve trenutnega načina gospodarjenja z mešanimi gorskimi gozdovi za povečanje vezave ogljika v gozdovihSuzana Podvinšek, Hana Štraus, Matija Klopčič, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: Gozd ima pomembno vlogo pri blaženju vpliva podnebnih sprememb z zagotavljanjem ponora CO2 in skladiščenju ogljika (C). V raziskavi smo se osredotočili na dve ekosistemski storitvi gozdov: zagotavljanje lesa kot osnovne surovine in vezave C kot ekosistemska storitev blaženja (negativnih) vplivov podnebnih sprememb. Razvoj gozdov smo modelirali na dveh projektnih pilotnih območjih: na Pohorju in v Dinaridih. Simulacijo smo izvedli s populacijskim matričnim modelom SLOMATRIX, ki je sestavljen iz štirih glavnih modulov, od katerih vsak simulira enega od ključnih procesov v raznomernih gozdovih: vrast, naravno odmiranje, sečnjo oziroma antropogeno smrtnost in rast dreves. V okviru projekta smo v model dodali dodaten modul za izračun vezave C. Razvoj gozda je simuliran za pet drevesnih vrst oziroma skupin drevesnih vrst: jelko, bukev, smreko, druge iglavce in druge listavce. Simulirali smo trenutno gospodarjenje z gozdovi (scenarij BAU), scenarij brez aktivnega gospodarjenja (NOM) in z linearnim programiranjem iskali optimizirani scenarij COPT, pri katerem smo iskali način gospodarjenja, ki bo izkazoval največjo vezavo C v gozdovih v naslednjih sto letih. Pri scenarijih BAU in COPT smo kljub zelo majhnim razlikam v začetni debelinski strukturi gozdov zasledili razlike v debelinski strukturi in drevesni sestavi posekanih dreves in dva različna načina za maksimizacijo vezave C. Za prvi način, ki je bil simuliran v Dinaridih, je značilen manjši posek skupnega števila dreves z izrazitim poudarkom na poseku jelke, vendar so drevesa v povprečju večjih premerov kot pri scenariju BAU. Za drugi način, ki je bil simuliran na Pohorju, pa je značilen posek znatnega deleža tanjšega drevja s poudarkom na smreki in bukvi, kar se odraža v znatnem povečanju števila dreves velikih premerov. Domnevamo, da so razlike v pristopih k optimizaciji posledica različne produktivnosti rastišč in razlik v razmerjih počasi : srednje hitro : hitro rastočih dreves. Ključne besede: sekvestracija ogljika, modeliranje razvoja gozdov, scenariji gospodarjenja z gozdovi, lesnoproizvodna funkcija Objavljeno v DiRROS: 19.04.2023; Ogledov: 476; Prenosov: 102 Celotno besedilo (717,78 KB) |
4. Opredelitev okoljskega vidika za izbor upravičencev nepovratne pomoči PRP 2014-2020 pri nakupu nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa, različica 2021 : strokovno mnenjeMarjan Dolenšek, Matevž Triplat, 2021, izvedensko mnenje, arbitražna odločba Ključne besede: gozdarstvo, okolje, program razvoja podeželja, gozdarska tehnika, nepovratna pomoč, sečnja, spravilo lesa Objavljeno v DiRROS: 03.11.2021; Ogledov: 750; Prenosov: 220 Celotno besedilo (692,62 KB) |
5. Analiza spremljanja uspešnosti prejemnikov nepovratnih sredstev v okviru PRP za izboljšanje ponudbe gozdarskih storitev v Sloveniji : Ciljni raziskovalni program "Zagotovimo si hrano za jutri", Razvoj kazalcev in metodologije spremljanja ponudbe gozdarskih storitevDarja Stare, 2021, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: gozdarstvo, program razvoja podeželja, prejemniki nepovratnih sredstev, vrednotenje, spremljanje uspešnosti Objavljeno v DiRROS: 02.11.2021; Ogledov: 658; Prenosov: 192 Celotno besedilo (227,79 KB) |
6. Rezultati anketiranja prejemnikov PRP sredstev in vpliv ukrepov PRP na profesionalizacijo gozdarskih del in ponudbe gozdarskih storitev : Ciljni raziskovalni program "Zagotovimo si hrano za jutri", Razvoj kazalcev in metodologije spremljanja ponudbe gozdarskih storitevDarja Stare, Nike Krajnc, Marjan Dolenšek, 2021, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: gozdarstvo, program razvoja podeželja, prejemniki nepovratnih sredstev, zasebni lastniki gozdov, ankete, mehanizacija, oprema Objavljeno v DiRROS: 02.11.2021; Ogledov: 801; Prenosov: 234 Celotno besedilo (402,52 KB) |
7. Analiza prejemnikov nepovratnih sredstev v okviru podukrepa M08.6 programa razvoja podeželja 2014-2020Darja Stare, Nike Krajnc, 2021, strokovni članek Povzetek: Trenutno aktualen Program razvoja podeželja (2014%2020) je Evropska komisija za Slovenijo potrdila februarja 2015. Za izboljšanje učinkovitosti gospodarjenja z zasebnimi gozdovi je v okviru ukrepa M08 ključen podukrep M08.6, ki prek spodbujanja naložb v gozdarske tehnologije, mobilizacijo in predindustrijsko predelavo lesa, krepi gozdno-lesne verige, povečuje dodano vrednost lesa in spodbuja večjo profesionalizacijo ter varnost dela v gozdovih. Za omenjeni podukrep je do 31. decembra 2020, ločeno za dve operaciji, ki potekata v okviru podukrepa, prispelo 1.492 vlog, v katerih so vlagatelji zaprosili za skoraj 57,8 milijona %. Več kot polovica (57 %) vseh prispelih vlog v skupni vrednosti 30,8 milijona % je bilo odobrenih. Več vlog (73 %) je prispelo na razpis za operacijo Naložbe v nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa (t.i. operacija A). Vlagatelji zasebni lastniki gozdov, katerim je bila vloga odobrena (403), imajo skupaj v lasti 18,6 tisoč ha gozdov. Največ zasebnih lastnikov (44 %) ima v lasti gozdne posesti velikosti od 10 do 29,99 ha. Izmed mehanizacije in opreme v okviru operacije A je bilo kupljenih največ vitlov in dodatne opreme za vitle, povečal se je nakup gozdarskih prikolic ter kompletov strojev za strojno sečnjo. Ključne besede: Program razvoja podeželja, gozdarstvo, gozdarska mehanizacija, gozdarska oprema, prejemniki sredstev, zasebni lastniki gozdov Objavljeno v DiRROS: 12.07.2021; Ogledov: 1056; Prenosov: 331 Celotno besedilo (234,62 KB) |
8. |
9. Analiza prejemnikov nepovratnih sredstev v okviru Programa razvoja podeželja 2007-2013 za izboljšanje učinkovitosti gospodarjenja z zasebnimi gozdoviDarja Stare, Nike Krajnc, 2021, strokovni članek Povzetek: Splošno sprejeto stališče je, da s sonaravnim gospodarjenjem zmanjšujemo tveganja pri gospodarjenju z gozdovi. Za potrditev tega stališča obstajajo dobri zgledi gospodarjenja in posredni dokazi, primanjkuje pa znanstvenih študij, ki bi na podlagi kvantitativnih analiz to potrjevale. V Sloveniji smo potrdili pozitivne povezave med ohranjeno drevesno sestavo, rednim gospodarjenjem in manj sanitarnimi sečnjami. V dobi izrazitih okoljskih sprememb je smiselno spodbujati redno gospodarjenje z gozdovi. V prihodnosti bo zaradi socialno-ekonomskih sprememb še bolj izraženo opuščanje gospodarjenja. V članku razpravljamo o številnih prednostih rednega gospodarjenja. V prihodnje bo treba poleg vloge rednega gospodarjenja za preskrbo lesnopredelovalne verige večji poudarek nameniti pomenu dejavnega gospodarjenja za prilagajanje gozda na okoljske spremembe in za zdravje gozda. Ključne besede: Program razvoja podeželja, gozdarstvo, gozdarske storitve, gozdarska mehanizacija, prejemniki sredstev Objavljeno v DiRROS: 14.04.2021; Ogledov: 1378; Prenosov: 407 Celotno besedilo (258,26 KB) |
10. |