1. Kako podnebne spremembe in velikopovršinske motnje vplivajo na naravne ekosisteme? : učno gradivo pri predmetu Globalne spremembe in gozdni ekosistemi, BF Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vireLado Kutnar, 2024, other educational material Keywords: podnebne spremembe, motnje, temperature, gozdni ekosistemi, drevesne vrste, pričakovana razporeditev gozdov, model, IPCC, ARSO, Slovenija Published in DiRROS: 03.04.2024; Views: 44; Downloads: 0 |
2. Prehrana po delni ali popolni odstranitvi želodcaDenis Mlakar-Mastnak, Eva Justin, 2021, dictionary, encyclopaedia, lexicon, manual, atlas, map Keywords: požiranje, motnje, prehranska podpora Published in DiRROS: 20.05.2022; Views: 708; Downloads: 225 Full text (1,55 MB) |
3. |
4. Prehrana in rak : kaj jesti, če zbolimoNada Rotovnik-Kozjek, Denis Mlakar-Mastnak, Katja Kogovšek, Irena Sedej, Eva Peklaj, 2021, not set Keywords: prehranska priporočila, hranilne snovi, enakovredna živila, prehranski dodatki, prehranjevalne motnje, prehranjenost, živila, telesna aktivnost, zdravstveni nasveti Published in DiRROS: 16.11.2021; Views: 900; Downloads: 341 Full text (4,67 MB) |
5. |
6. Poškodbe drevja zaradi abiotskih naravnih motenj na bukovih rastiščih v Sloveniji s poudarkom na snegolomihBlanka Klinar, Matija Klopčič, Andrej Bončina, 2020, original scientific article Abstract: Raziskovali smo poškodovanost drevja zaradi snega v pretežno mešanih gozdnih sestojih na bukovih rastiščih v Sloveniji. V analizo smo vključili 22.609 oddelkov s prevladujočimi bukovimi rastišči, v katerih je bil delež bukve vsaj 10 % lesne zaloge sestojev. Delež iglavcev v sanitarnem poseku je bil večji pri snegolomih in vetrolomih, pri žledolomih sta bila deleža listavcev in iglavcev skoraj enaka. V bukovih gozdovih je zaradi snega najbolj poškodovano drevje v mlajših in srednjedobnih razvojnih fazah debelin 20%40 cm. Na podvzorcu 363 oddelkov, za katere smo pridobili podatke o lastnostih snežne odeje, smo z binarno logistično regresijo izdelali model verjetnosti pojava snegoloma. V model smo vključili spremenljivke količine snega v spomladanskih mesecih, fitoregijo, skalnatost, naklon terena in matično podlago. Najpomembnejša spremenljivka je bila količina snega v spomladanskih mesecih. Razlog za relativno visok sanitarni posek v bukovih gozdovih je povečan delež smreke v gozdnih sestojih, bukev je veliko manj dovzetna za poškodbe zaradi snega kot smreka. Za povečanje odpornosti sestojev predlagamo pogostejša klasična redčenja nižjih jakosti ali uvedbo situacijskih redčenj v sestojih mlajših in srednjedobnih sestojih. Keywords: Fagus sylvatica, bukova rastišča, binarna logistična regresija, pojav poškodbe, snegolomi, naravne motnje, gozdovi Published in DiRROS: 09.09.2020; Views: 5201; Downloads: 1599 Link to full text This document has many files! More... |
|