1. Ocenjevanje kakovosti zraka na izbranih lokacijah v Mežiški dolini z uporabo epifitskih lišajevSamar Al Sayegh-Petkovšek, Teja Sterže, Helena Poličnik, 2023, original scientific article Abstract: Na 12 izbranih lokacijah v Mežiški dolini smo spomladi leta 2022 opravili popis epifitskih lišajev z uporabo slovenske metode SI in nemške metode VDI. Z obema metodama se ocenjuje kakovost zraka na podlagi obstoječih rastnih tipov steljk in vrst epifitskih lišajev, na katere vplivajo predvsem plinasta onesnažila v zraku. Dodatno smo določali tudi indekse toksitolerance. Skupaj smo na prostostoječem drevju evidentirali 34 vrst epifitskih lišajev; 25 v Zgornji Mežiški dolini in 27 vrst epifitskih lišajev v Spodnji Mežiški dolini. Na podlagi izračuna povprečnega indeksa toksitolerance za posamezno lokacijo smo ugotovili, da na vseh lokacijah prevladujejo vrste, ki so manj občutljive za onesnaževanje. Največji indeks zračne čistosti, določen po metodi VDI, je bil izračunan za lokacijo Lom, sledita lokaciji Žerjav in Tolsti vrh, kjer smo evidentirali tudi največje število vrst lišajev. Stanje lišajske vegetacije na vseh obravnavanih lokacijah je primerljivo in kaže, da so lokacije srednje obremenjene s plinastimi onesnažili. V ospredje lahko postavimo lokaciji Dolgo Brdo in Preški vrh, kjer je izpostavljenost plinastim onesnažilom velika do zmerna; na lokaciji Dolgo Brdo pa je bila tudi obrast lišajev revna. Izračunani indeksi zračne čistosti so sicer pokazali, da je kakovost zraka v Zgornji Mežiški dolini nekoliko boljša kot v Spodnji Mežiški dolini, vendar razlike niso statistično značilne. Keywords: epifitski lišaji, kartiranje, bioindikatorji, onesnažen zrak, Mežiška dolina Published in DiRROS: 25.01.2024; Views: 666; Downloads: 195 Full text (2,79 MB) This document has many files! More... |
2. Drugotni nižinski pragozd Krakovo v Krakovskem gozdu : (Mikroflora, vegetacija in ekologija)Stana Hočevar, Franc Batič, Andrej Martinčič, Milan Piskernik, 1980, original scientific article Keywords: mikroflora, rastlinske združbe, vegetacija, ekologija, lišaji, pragozd Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 3993; Downloads: 1829 Full text (4,38 MB) |
3. Panonska pragozdova Donačka gora in Belinovec : ( Mikroflora, vegetacija in ekologija)Stana Hočevar, Franc Batič, Andrej Martinčič, Milan Piskernik, 1980, original scientific article Keywords: mikroflora, rastlinske združbe, vegetacija, ekologija, lišaji, pragozd Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4152; Downloads: 1810 Full text (9,84 MB) |
4. Uporaba epifitskih lišajev kot kazalnikov kakovosti zraka ob izbranih testnih odsekih cest v SlovenijiHelena Poličnik, 2013, original scientific article Abstract: Lišaje smo uporabili kot pasivne odzivne bioindikatorje za ugotavljanje onesnaženosti zraka na lokacijah ob izbranih slovenskih cestah z različno gostoto prometa. S popisi na različnih oddaljenostih od roba cestišča na vsaki izmed izbranih lokacij smo ugotavljali tudi vplivno območje emisij iz prometa na kakovost zraka. Izbrali smo dve različni metodi popisov, in sicer preprosto oceno kakovosti zraka na podlagi številčnosti in pokrovnosti različnih rastnih oblik lišajev (SI metoda) ter zahtevnejšo metodo, ki temelji na beleženju vrst lišajev (metoda VDI). Ugotovili smo, da tudi na lokacijah z zmerno gostoto prometa (povprečni dnevni promet < 20.000) emisije iz prometa vplivajo na kakovost zraka, a le v ozkem pasu ob cesti (< 100 m), saj vrstna sestava lišajev, število različnih vrst ter tudi izračunani indeks izračne čistosti po obeh izbranih metodah kažejo na to, da je na izbranih lokacijah vpliv le v 1. popisnem pasu, torej tik ob cestah, a z oddaljenostjo od ceste hitro upada. Keywords: lišaji, promet, popisi lišajev, bioindikatorji, Slovenija Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4548; Downloads: 2246 Full text (676,59 KB) |
5. Vpliv prometa na vrstno sestavo epifitskih lišajevHelena Poličnik, 2011, original scientific article Abstract: Za ugotavljanje vnosa onesnažil v okolje in njihovega vpliva na življenjsko združbo smo na izbranih odsekih cest uporabili pasivno bioindikacijo, in sicer smo na osmih različnih lokacijah za popise pojavljajočih se vrst epifitskih lišajev uporabili seznam iz nemške popisne metode. Rezultati popisov epifitskih lišajev kažejo na uporabnost teh organizmov v bioindikacijske namene ob cestah; na lokacijah z večjo gostoto prometa smo evidentirali manj različnih vrst lišajev kot na lokacijah z manjšo gostoto prometa. Na cestnih odsekih z zelo veliko gostoto prometa (povprečni letni dnevni promet > 20.000) so se pojavljale izključno na onesnažen zrak najbolj odporne vrste lišajev, medtem ko so se na odsekih cest z nekoliko manjšo gostoto prometa (povprečni dnevni promet okoli 10.000) bliže robu ceste pojavljale manj toksitolerantne, bolj dušikoljubne vrste epifitskih lišajev. Ob teh odsekih cest so se dlje od roba cestišča (t.j. v 2. in 3. popisnem pasu) začele pojavljati tudi na onesnažen zrak bolj občutljive vrste epifitskih lišajev, ki jih na odsekih cest z zelo veliko gostoto prometa tudi na oddaljenosti 100 m od roba cestišča nismo zabeležili. Keywords: bioindikacija, lišaji, ceste Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4262; Downloads: 1855 Full text (349,66 KB) |
6. Ali stanje lišajske flore že kaže na spremembo kakovosti zraka v Šaleški dolini po izgradnji čistilnih naprav v termoelektrarni Šoštanj?Helena Poličnik, Franc Batič, 2007, original scientific article Abstract: Lišaje zaradi njihove specifične biologije pogosto uporabljamo kot bioindikatorje kvalitete zraka. Njihova steljka je brez pravih tkiv in organov, nimajo razvite kutikule in korenin. Vse, kar potrebujejo za svojo rast in razvoj, črpajo iz zraka. Epifitske lišaje uporabljamo za (1) sledenje vnosa težkih kovin v okolje, saj se težke kovine v njih kopičijo, ter (2) za sledenje splošne onesnaženosti zraka, saj lišaji na območjih večjega onesnaženja začnejo propadati. Na območju Šaleške doline smo ugotavljali vnos kovin Pb, As, Zn in Cd v okolje z metodo aktivnega monitoringa, presaditvijo epifitskega lišaja vrste Hypogymnia physodes iz referenčnega območja (Rogla, Pohorje) na vplivno območje TEŠ za obdobje 6 mesecev. Ugotovili smo, da se težke kovine v lišajih kopičijo in da so se vsebnosti v primerjavi z začetnimivsebnostmi v lišajih z Rogle povečale. S pomočjo nemške (VDI), evropske (EU) in slovenske (SI) metode popisovanja lišajske flore smo ugotavljali tudi splošno onesnaženost ozračja. Ocena kakovosti zraka po VDI inEU metodi temelji na popisu prisotnih vrst epifitskih lišajev, medtem ko določitev kvalitete zraka po SI metodi temelji na popisu številčnosti in pokrovnosti posameznih tipov steljk epifitskih lišajev. Keywords: bioindikacija, epifitski lišaji, Hypogymnia physodes, kartiranje, kovine, Cink, Zn, kadmij, Cd, arzen, As, svinec, Pb Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4425; Downloads: 1941 Full text (924,52 KB) |
7. |
8. |
9. |
10. Črna knjiga o propadanju gozdov v Sloveniji leta 1987 - nadaljevanje1988, professional monograph Keywords: poškodbe, gozdovi, metodologija raziskovanja, biotski dejavniki, abiotski dejanik, vsebnost žvepla, smrekova iglica, epifiski lišaji, bioindikatorji, citogenetska sprememba Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 3837; Downloads: 828 Full text (5,31 MB) |