Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (lesni %C5%A1kodljivci) .

61 - 70 / 91
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
61.
Merjenje in sortimentacija : priročnik za pravilno merjenje in razvrščanje okroglega lesa
Mirko Baša, 2020, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid

Ključne besede: gozdni lesni sortimenti, kakovostni razredi, okrogli les
Objavljeno v DiRROS: 05.03.2021; Ogledov: 1091; Prenosov: 349
.pdf Celotno besedilo (5,16 MB)

62.
63.
64.
65.
Odkupne cene gozdnih lesnih sortimentov iz zasebnih gozdov v Sloveniji
Darja Stare, Špela Ščap, 2019, strokovni članek

Povzetek: Naravne motnje v zadnjih letih povečujejo posek v slovenskih gozdovih, količina in kakovost lesa pa vplivata na trg in cene. Na Gozdarskem inštitutu Slovenije smo v začetku leta 2017 začeli zbirati odkupne cene gozdnih lesnih sortimentov (GLS) na kamionski cesti, da bi imeli vpogled na trenutno stanje trga GLS in da bi prispevali k njegovi večji transparentnosti. Za namen zbiranja podatkov smo razvili metodologijo in oblikovali spletni vprašalnik, preko katerega nam podjetja, ki se ukvarjajo z odkupom lesa, sporočijo aktualne odkupne cene na trgu razpoložljivih GLS, razvrščenih v izbrane kakovostne razrede. Analiza periodično pridobljenih podatkov kaže jasno vidne razlike med posameznimi kakovostnimi razredi GLS in gibanje cen med leti. Pri hlodovini iglavcev, za katere zbiramo cene (smreka, jelka, rdeči bor), v vseh kakovostnih razredih najvišjo ceno dosegajo smrekovi sortimenti, sledi jelka, najnižjo ceno pa ima rdeči bor. Aktualne cene hlodovine iglavcev za kakovostne razrede A do D1 so nižje kot ob prejšnjem zbiranju, za kakovostni razred D2 ter les za celulozo in plošče pa so cene v primeru hlodovine smreke in jelke višje, celo najvišje v celotnem obdobju zbiranja cen. Pri hlodovini listavcev se kljub kratkemu obdobju zbiranja podatkov cene še izraziteje spreminjajo, in sicer tako pri bukvi kot hrastu je opazno višanje cen. Pri lesu za celulozo in plošče najvišje cene dosega bukov les, sledi les drugih trdih listavcev, najnižje cene pa les iglavcev, med katerimi ni izrazitih razlik po drevesnih vrstah. Cene bukovega lesa za kurjavo so se od začetka zbiranja v letu 2017 znatno dvignile, cene drugih trdih listavcev za kurjavo pa zbiramo šele od druge polovice leta 2018 in so trenutno 18 % nižje kot cene bukovega lesa. Vse cene so navedene brez DDV
Ključne besede: gozdarstvo, gozdni lesni sortimenti, trg, odkupne cene, kakovost
Objavljeno v DiRROS: 17.06.2019; Ogledov: 3276; Prenosov: 841
.pdf Celotno besedilo (225,82 KB)

66.
Vpliv velikosti rastnega prostora na rast smreke v mlajših zunajgozdnih nasadih
Janez Božič, Lado Eleršek, 1991, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: smreke, rast, lesni nasadi, rastni prostor, Picea abies, prirastek, izbiralno redčenje
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4474; Prenosov: 1881
.pdf Celotno besedilo (861,40 KB)

67.
Odločevalna matrika za izbor ekološko ustrezne tehnologije pri proizvodnji zelenih sekancev
Matevž Triplat, Nike Krajnc, Robert Robek, 2016, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Naraščajoče cene fosilnih goriv in doseganje nacionalnih ciljev na področju povečanja rabe obnovljivih virov prinašajo vse večje zahteve po uporabi naravnih potencialov. Slovenska zakonodaja zelo togo opredeljuje izkoriščanje sečnih ostankov in proizvodnjo zelenih sekancev. To v praksi omogoča precej stihijski razvoj storitev, kjer se z uvajanjem novih tehnologij odpira vrsta vprašanj predvsem glede obremenitev ekoloških dejavnikov. V prispevku je predstavljena metodologija za oblikovanje odločevalnega orodja za izbor ekološko ustrezne tehnologije pri proizvodnji zelenih sekancev, upoštevajoč različne ekološke in tehnološke dejavnike. Gre za tristopenjski metodološki pristop, kjer v prvem koraku opredelimo talne in terenske razmere, v drugem koraku tehnologije ob upoštevanju raznolikosti glede na gospodarske učinke in ekološko primernost, v zadnjem, tretjem koraku, izbranim tehnologijam določimo mesto v odločitveni matriki z upoštevanjem tehnološke in ekološke omejitve posameznih tehnoloških modelov. V prispevku je predstavljenih 13 poenostavljenih proizvodnih procesov, razvrščenih v odločevalno matriko, upoštevaje ekološke in tehnološke vidike pri proizvodnji zelenih sekancev.
Ključne besede: tehnološki modeli, proizvodnja, proizvodne verige, poškodbe tal, zeleni lesni sekanci
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4710; Prenosov: 2478
.pdf Celotno besedilo (1,78 MB)

68.
69.
Tokovi okroglega lesa in lesnih ostankov v Sloveniji
Nike Krajnc, Mitja Piškur, 2006, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Namen raziskave je preučiti tokove in rabe okroglega lesa in lesnih ostankov vSloveniji za referenčno leto 2004. Izdelan je bil model, na podlagi katerega smo napravili dve bilanci okroglega lesa in bilanco lesnih ostankov v Sloveniji. Opravljen je bil pregled razpoložljivih virov podatkov, ocenjena kakovost in podan predlog izboljšav spremljanja. Rezultati raziskave kažejo, da bilanca okroglega lesa v primeru uporabe uradnih podatkov o poseku izkazujeprimanjkljaj v višini 536.000 m3. Rezultati modelne bilance okroglegalesa izkazujejo pozitiven rezultat. V bilanci lesnih ostankov ostaja po namenu evidentirane rabe nerazvrščenih 297.000 ton lesnih ostankov. Viri podatkov in njihova kakovost omogočata pogojno uporabo in sta potrebna izboljšav. Pregled nad tokovi in realnimi podatki o posameznih rabah lesa je pripomoček pri strateških odločitvah na sektorskem, regionalnem in državnem nivoju.
Ključne besede: okrogel les, bilanca okroglega lesa, lesni ostanki, bilanca lesnih ostankov, MFA, analiza tokov okroglega lesa, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4251; Prenosov: 1921
.pdf Celotno besedilo (4,90 MB)

70.
Vrednost jelovih hlodov, njeni kazalci in njihova uporabnost pri razvrščanju hlodov
Edvard Rebula, 1998, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: gozdarstvo, gozdni lesni sortiment, hlod, smreka, jelka, vrednotenje, merilo kakovosti
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4192; Prenosov: 1798
.pdf Celotno besedilo (2,01 MB)

Iskanje izvedeno v 0.5 sek.
Na vrh