1. |
2. Dve leti po požaru na goriškem KrasuMarija Kolšek, Marija Kravanja, Boštjan Košiček, Andreja Nève Repe, Andrej Breznikar, Marijana Vidrih Minić, Aleš Poljanec, 2024, strokovni članek Ključne besede: sanacija požarišč, Kras, gozdni požari
Objavljeno v DiRROS: 20.09.2024; Ogledov: 13; Prenosov: 3
 Celotno besedilo (642,67 KB) |
3. Gozdna tla in vegetacija eno leto po požaru na Goriškem KrasuValerija Babij, Lado Kutnar, Aleksander Marinšek, Janez Kermavnar, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: V letu 2023 − eno leto po obsežnem požaru na Goriškem Krasu, ki je divjal julija leta 2022 − smo na izbranih gozdnih vzorčnih ploskvah popisali zeliščno, grmovno in drevesno vegetacijo in analizirali tla do globine 10 cm. Ploskve smo izbrali na lokacijah stalnih vzorčnih ploskev ZGS z različno stopnjo poškodovan osti zaradi požara. Na izbranih ploskvah smo skupno popisali 260 vrst praprotnic in semenk. V drevesni plasti smo popisali trinajst vrst (enajst domorodnih in dve tujerodni), v grmovni plasti trideset, v zeliščni pa 255. V drevesni plasti so bili najpogostejši mali jesen, črni gaber in črni bor, v grmovni mali jesen, navadni ruj in robide. V zeliščni plasti smo med drugimi popisali tudi devetnajst drevesnih vrst, ki so pomembna zasnova pri naravni obnovi požganega gozda na Krasu; najpogostejša sta bila črni gaber in rešeljika. Gradient poškodovanosti po požaru se jasno kaže v večini vegetacijskih in talnih spremenljivk. Statistično značilne razlike med skupinami ploskev z različno stopnjo poškodovanosti smo ugotovili za šest parametrov: pH-vrednosti in vsebnosti žvepla v organskem delu tal, zastiranje drevesne plasti, zastiranje mahov, število vrst v spodnji drevesni plasti, število vrst zeliščne plasti. Na ploskvah smo prepoznali devet (ter še tri vrste na požarišču zunaj ploskev) invazivnih ali potencialno invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst; med drevesnimi sta bila najpogostejša robinija in visoki pajesen. Študija pomembno prispeva k razumevanju razvoja vegetacije, pomlajevanja ključnih drevesnih vrst in poškodb gozdnih tal v inicialni fazi po obsežnem požaru.
Ključne besede: gozdna vegetacija, poškodbe tal, gozdni požar, drevesne vrste, pestrost vrst, invazivne rastlinske vrste, Kras, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 21.05.2024; Ogledov: 463; Prenosov: 194
Celotno besedilo (1,33 MB) |
4. |
5. Groundwater Characterization by Means of Conservative (δ18O and δ2H) and Non-Conservative (87Sr/86Sr) Isotopic Values: The Classical Karst Region Aquifer Case (Italy–Slovenia)Chiara Calligaris, Kim Mezga, Francesca Federica Slejko, Janko Urbanc, Luca Zini, 2018, izvirni znanstveni članek Povzetek: The study of the different hydrogeological compartments is a prerequisite for understanding and monitoring different fluxes, thereby evaluating the environmental changes in an ecosystem where anthropogenic disturbances are present in order to preserve the most vulnerable groundwaters from contamination and degradation. In many karst domains in the Mediterranean, areas groundwaters and surface waters are a single system, as a result of the features that facilitate the ingression of waters from surface to subsurface. This is also the case for the Classical Karst hydrostructure, which is a carbonate plateau that rises above the northern Adriatic Sea, shared between Italy and Slovenia. The main suppliers to the aquifer are the effective precipitations and the waters from three different rivers: Reka/Timavo, Soča/Isonzo and Vipava/Vipacco. Past and ongoing hydrogeological studies on the area have focused on the connections within the Classical Karst Region aquifer system through the analysis of water caves and springs hydrographs and chemographs. In this paper, the authors present new combined data from major ions, oxygen, hydrogen and strontium stable and radiogenic isotopes which have allowed a more complementary knowledge of the groundwater circulation, provenance and water-rock interactions. All the actions occurred in the framework of the European project HYDROKARST.
Ključne besede: podzemna voda, kras, geokemija, izotopi, Hydrokarst projekt
Objavljeno v DiRROS: 12.12.2023; Ogledov: 516; Prenosov: 292
Celotno besedilo (4,83 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. |
7. |
8. |
9. Vloga javne gozdarske službe pri obvladovanju požara Goriški Kras in posledice požara za gozdne ekosistemeAleš Poljanec, Boris Rantaša, Jaša Saražin, Branka Gasparič, Matej Kravanja, Marija Kolšek, Boštjan Košiček, 2022, strokovni članek Povzetek: Požar Goriški Kras, ki je vzplamtel 15. 7. 2022, pogašen pa je bil 29. 7. 2022, je doslej največji požar v Sloveniji, saj je zajel skupaj 3.707 ha površin, od tega 2.902 ha gozdov. Pogorela površina v Sloveniji in Italiji skupaj obsega okoli 4.500 ha. V intervencijo gašenja požara je bila že prvi dan nastanka požara vključena javna gozdarska služba, ki jo opravlja Zavod za gozdove Slovenije. Gozdarji so štabu za vodenje intervencije dali na voljo gozdarske karte z zarisom vseh prometnic. Zaradi dobrega poznavanja terena je bila glavna naloga ZGS sprva pomagati posameznim gasilnim enotam pri orientaciji v prostoru in usmerjanju po protipožarnih presekah in gozdnih cestah. V času največjega razvoja požara so bile naloge delavcev ZGS preusmerjene v sečnjo ob prometnicah in naseljih, kjer bi bilo mogoče ustaviti širjenje požara. V aktivnost so se vključili tudi gozdarji družbe Slovenski državni gozdovi (SiDG) in iz ZGS vpoklicani izvajalci sečnje in drugih del na protipožarnih presekah ter prostovoljci. Neposredna škoda v gozdovih je bila ocenjena na 24,9 milijona evrov, požar pa je pomembno prizadel tudi ekološke in socialne funkcije gozda
Ključne besede: požari v naravnem okolju, Goriški Kras, javna gozdarska služba, intervencijski posek, protipožarno varstvo
Objavljeno v DiRROS: 13.12.2022; Ogledov: 927; Prenosov: 268
Celotno besedilo (856,14 KB) |
10. |
