1. Popasenost travinja zaradi jelenjadi (Cervus elaphus L.) – poskus PoliceIztok Koren, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: Poskus ugotavljanja popasenosti travinja zaradi jelenjadi (Cervus elaphus L.) smo izvedli leta 2021 v predalpskem svetu severozahodne Slovenije, tj. pri naselju Police v Občini Cerkno. Postavili smo deset parov vzorčnih ploskev (ograjeno, neograjeno) in merili maso svežega travinja. Poskus smo ponovili enkrat. Na maso travinja značilno vpliva ograjenost (9,9 % variabilnosti), čas košnje (47,3 %), interakcija med časom košnje in prostorsko porazdelitvijo parov ploskev (5,6 %) ter razdalja parov ploskev do gozda (15,7 %). Največji delež popasenosti travinja je bil v drugi košnji - 53,0 %, v prvi pa 20,4 %. Med skupinama parov ploskev je bila razlika v popasenosti manjša: v prvem bloku je bila 31,6 %, v drugem pa 30,3 %. Skupni letni delež popasenosti je znašal 31 %. Rezultati poskusa so primerljivi z drugimi podobnimi raziskavami na območjih velikih populacijskih gostot jelenjadi. Ključne besede: Slovenija, predalpski svet, jelenjad, popasenost travinja Objavljeno v DiRROS: 14.11.2023; Ogledov: 289; Prenosov: 95 Celotno besedilo (539,54 KB) |
2. Namestitev zvočnih in svetlobnih (modrih) odvračal za divjad na odsekih državnih cest v letih 2018-2020 : poročilo monitoringa za sklopa 1 in 2Samar Al Sayegh-Petkovšek, Urška Kunej, Ajša Alagić, Katarina Flajšman, Tom Levanič, Boštjan Pokorny, 2020, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: monitoring, trki vozil z divjadjo, omilitveni ukrepi, zvočne odvračalne naprave, svetlobni odsevniki, prostoživeči parkljarji, srnjad, jelenjad, divji prašič Objavljeno v DiRROS: 14.01.2021; Ogledov: 1348; Prenosov: 405 Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Metoda štetja kupčkov iztrebkov kot optimalen način ocenjevanja relativnih gostot jelenjadi na lokalni ravniUrša Fležar, Klemen Jerina, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: Vedno boljše poznavanje pomena parkljarjev za ekosistem in človeka ter hkrati širjenje teh živalskih vrst v evropskem prostoru prinaša potrebo po nadgrajevanju in izpopolnjevanju načinov njihovega upravljanja. V Sloveniji se je v zadnjih letih zaradi stopnjevanja konfliktov interesov gozdarske, lovske in kmetijske stroke pojavila potreba po natančnejšem poznavanju številčnosti domorodnih vrst parkljarjev, še posebno jelenjadi (Cervus elaphus). V tem prispevku smo opredelili metodo štetja kupčkov iztrebkov s predhodnim čiščenjem kot najbolj optimalno metodo za ugotavljanje lokalnih gostot jelenjadi in podrobno razložili metodološke korake za uspešno načrtovanje in izvedbo metode na terenu. Zaključili smo s primerom izvedbe metode v LPN Kompas Peskovci in predstavili rezultate gostot jelenjadi in srnjadi (Capreolus capreolus) na omenjenem območju, pridobljenimi z metodo štetja kupčkov iztrebkov. Ključne besede: prostoživeči parkljarji, jelenjad, Cervus elaphus, srnjad, Capreolus capreolus, štetje kupčkov iztrebkov, upravljanje prostoživečih živali, monitoring, LPN Kompas Peskovc Objavljeno v DiRROS: 14.12.2020; Ogledov: 1593; Prenosov: 484 Celotno besedilo (320,21 KB) |
4. Izkušnje pri usklajevanju gozd-divjad na NotranjskemFranc Perko, 2017, strokovni članek Povzetek: V prispevku je opisan razvoj jelenjadi na snežniško-javorniškem masivu od njenega obilja do sredine 19. stoletja, njenega zatrtja po zemljiški odvezi in ponovne naselitve konec 19. in v začetku 20. stoletja ter njen ponovni vzpon in njena širitev. Hkrati vključuje negativen vpliv rastlinojede divjadi, predvsem jelenjadi, na naravno obnovo jelovo-bukovih gozdov in rezultate spremljanja objedanja gozdnega mladja ter potek usklajevanja odnosov med gozdarstvom in lovstvom območja. Ključne besede: jelenjad, gozdno mladje, objedanje, jelovo-bukovi gozdovi, Snežnik, Javornik, Postojnsko gozdnogospodarsko območje, Notranjsko lovskogojitveno območje Objavljeno v DiRROS: 03.12.2017; Ogledov: 3115; Prenosov: 746 Celotno besedilo (120,60 KB) |
5. |
6. Analiza gibanja telesne teže rogovja pri jelenjadi in srnjadi v lovišču "Jelen" - Snežnik v letih 1976-1980Miha Adamič, Marijan Kotar, 1983, izvirni znanstveni članek Ključne besede: jelenjad, srnjad, povečan odstrel, Slovenija, lovišče Jelen, Snežnik, teža rogovja Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4032; Prenosov: 1786 Celotno besedilo (1,64 MB) |
7. Gostota in biomasa srnjadi (Capreolus capreolus L.) in jelenjadi (Cervus elaphus L.) v nekaterih ekosistemih KočevskeMiha Adamič, Marijan Kotar, 1987, izvirni znanstveni članek Ključne besede: gostota srnjadi, biomasa srnjadi, srnjad, Capreolus capreolus L., Cervus elaphus L., jelenjad, Kočevje Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4303; Prenosov: 1838 Celotno besedilo (1,20 MB) |
8. Vpliv prostoživečih velikih rastlinojedov na travniške ekosistemeSamar Al Sayegh-Petkovšek, Boštjan Pokorny, Dejan Firm, Klemen Jerina, 2015, pregledni znanstveni članek Povzetek: Velike prostoživeče rastlinojede uvrščamo med ključne vrste kopenskih ekosistemov, saj neposredno in posredno vplivajo na številne druge skupine organizmov in na zgradbo ter delovanje celotnih ekosistemov. Veliki rastlinojedi s prehranjevanjem, teptanjem, uriniranjem in iztrebljanjem prerazporejajo hranila, vplivajo na zbitje, prezračenost in erozijo tal, razširjajo rastlinska semena ter pogosto povečujejo raznovrstnost travniških ekosistemov, še zlasti v produktivnih travniških ekosistemih, na primer v zmernem podnebju Evrope. Številčnost in prostorska razširjenost večine vrst prostoživečih prežvekovalcev narašča v večjem delu Evrope, vključno s Slovenijo. Na posameznih, prostorsko omejenih lokacijah se povečujejo težave (npr. izgube travniške krme na travinju) predvsem zaradi paše jelenjadi (Cervus elaphus L.). Deli Notranjske in Kočevske se hitro zaraščajo, hkrati so to območja z največjimi gostotami jelenjadi, kar povečuje njene pritiske na preostale travnike in pašnike, zlasti tiste, ki so intenzivneje gnojeni. Slednje se zlasti med oškodovanci (kmetovalci) pogosto poudarja kot pomembna škoda zaradi izgube v pridelavi travniške krme. Vendar lahko parkljarji vplivajo na gospodarsko donosnost travinja tudi posredno, in sicer z oblikovanjem vrstne sestave travišč ter spreminjanjem produktivnosti tal. Za celostno upravljanje je treba poznati tudi njihove neposredne in posredne ekološke vplive in pomene. V članku smo zato pripravili pregled domačih in tujih raziskav neposrednih in posrednih vplivov prostoživečih velikih rastlinojedov na travniške ekosisteme. Ključne besede: prostoživeči rastlinojedi parkljarji, jelenjad, paša, škode na traviščih, ekološki vplivi Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4773; Prenosov: 2306 Celotno besedilo (441,50 KB) |
9. Analiza in prostorsko modeliranje habitata jelenjadi (Cervus elaphus L.) jugozahodne Slovenije v rastrskem GIS okoljuKlemen Jerina, Miha Adamič, Anton Marinčič, Valentin Vidojevič, 2002, izvirni znanstveni članek Ključne besede: jelenjad, populacijska dinamika, Cervus elaphus, gozdni ekosistem, upravljanje divjadi, diskriminativna analiza, GIS, model, areal razširjenosti Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4653; Prenosov: 2000 Celotno besedilo (1,27 MB) |
10. Analiza gibanja telesne teže in teže rogovja pri jelenjadi in srnjadi v lovišču "Jelen" - Snežnik v letih 1976-1980Miha Adamič, Marijan Kotar, 1982, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: jelenjad, srnjad, lovstvo, Snežnik, telesna teža Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2807; Prenosov: 705 Celotno besedilo (1,54 MB) |