11. Metoda preučevanja sledi iglic terminalnega poganjkaSimon Poljanšek, Primož Oven, Risto Jalkanen, Tom Levanič, 2011, pregledni znanstveni članek Povzetek: Metoda preučevanja sledi iglic terminalnega poganjka, ali krajše metoda sledi iglic (ang.: needle trace method), retrospektivno beleži starost iglice v trenutku, ko odpade, ter preučuje vpliv okoljskih in biotskih dejavnikov na številne izpeljane podatke, ki temeljijo na ugotovljeni življenjski dobi iglice. Z izvedbo metode pridobimo podatke o dolžini višinskih prirastkov ter številu sledi iglic v posameznih branikah vseh višinskih prirastkov. Z izračunanimi kazalniki je mogoče oceniti fizično stanje krošnje preučevanega drevesa. Metoda je bila razvita na Finskem na rdečem boru (Pinus sylvestris L.), kmalu pa uporabljena tudi na drugih iglavcih. Uporablja se na področju dendrokronologije, gozdne ekologije, patologije in entomologije. V članku avtorji predstavljajo osnovno morfologijo sledi iglic, osnovno idejo metode in njeno uporabnost v okoljskih študijah ter izpeljane kazalnike, kot so relativno število sledi iglic ter zadrževanje, izguba, odmet, starost, dolgoživost, gostota, letni prirast števila in zaloga iglic. Ključne besede: iglavci, iglice, rdeči bor, Pinus spp., listni aparat, kazalniki, okolje, onesnaževanje, defioliacija Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4673; Prenosov: 2076 Celotno besedilo (1,05 MB) |
12. Biomonitoring gozdnega ekosistema v imisijskem območju Termoelektrarne ŠoštanjSamar Al Sayegh-Petkovšek, Franc Batič, Cvetka Ribarič-Lasnik, 2006, izvirni znanstveni članek Povzetek: Z dolgoletnimi raziskavami gozdnega ekosistema smo želeli oceniti fi ziološko stanje smreke (Picea abies (L.) Karst.) na osnovi meritev fizioloških parametrov v iglicah smrek vplivnega območja Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ). V članku prikazujemo rezultate meritev celokupnega žvepla, fotosintetskih pigmentov, askorbinske kisline (vitamin C) in ?-tokoferola (vitamin E) v iglicah tekočega letnika sedmega vretena 60- do 100-letnih smrek, vzorčenih v jesenskem obdobju tekočega leta. Izbranih je bilo 10 različno onesnaženih vzorčnih mest: Lajše, Topolšica, Laze, Veliki Vrh, Graška gora, Zavodnje, Brneško sedlo, Kramarica, Kope in Smrekovec, izpostavljenih predvsem imisijam žveplovega dioksida, dušikovega oksida in ozonu. Rezultati so pokazali, da se stanje smreke izboljšuje zaradi zgrajenih čistilnih naprav na bloku 4 (1995) in 5 TEŠ (2000). Del nepojasnjenih nihanj vrednosti preučevanih parametrov je po vsej verjetnosti posledica delovanja klimatskih razmer v tem obdobju. Ključne besede: smreka, Picea abies, iglice smrek, celokupno S v iglicah, askorbinska kislina, termoelektrarna Šoštanj, emisije SO2 Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4666; Prenosov: 1954 Celotno besedilo (4,90 MB) |
13. Foliarna vsebnost hranil smreke na nekaterih najbolj razširjenih rastiščih v Sloveniji na različnih geološko-petrografskih podlagahJanko Kalan, 1980, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: gozdarstvo, smreka, foliarne analize, smrekove iglice, petrografija, rastišča, kemična analiza Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2694; Prenosov: 649 Celotno besedilo (3,12 MB) |
14. Bioindikacija onesnaženosti gozdov z žveplom na podlagi vsebnosti žvepla v asimilacijskih delih gozdnega drevjaJanko Kalan, Polona Kalan, Primož Simončič, 1995, izvirni znanstveni članek Povzetek: Po izkušnjah raziskav, ki so bile izvedene v letih 1985-1993 na točkah osnovne bioindikacijske mreže (16x16 km), sklepamo, da je bioindikacija onesnaženosti zraka z žveplovim dioksidom po metodi analize vsebnosti žvepla v iglicah smreke, črnega in rdečega bora zelo primerna in tudi dovolj zanesljiva za ugotavljanje ogroženosti gozdov zaradi žveplovega dioksida. Gozdovi na območju Alp, Trnovskega gozda, Snežnika, Javornika, širšega kočevsko-ribniškega območja in Gorjancev so najmanj obremenjeni z žveplom. Najbolj obremenjeni gozdovi pa so na območju Koroške, Celja, Ljubljane, Zasavja, Maribora in Prekmurja. Vsebnost žvepla se je v zadnjih letih povečala na območjih ob meji z Italijo, Hrvaško in Madžarsko ter v bližini močnih emijsiskih virov v notranjosti Slovenije. Ključne besede: bioindikacija, analiza, iglice, žveplo, ovrednotenje, Slovenija Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4220; Prenosov: 1836 Celotno besedilo (1,29 MB) |
15. Ekofiziološke lastnosti smreke /Picea abies (L.) Karst./ na vplivnem območju termoelektrarne Šoštanj : raziskovalna nalogaFranc Batič, Cvetka Ribarič-Lasnik, 1990, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: Picea abies, iglice, termoelektrarna, onesnaženost okolja, Šoštanj Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2720; Prenosov: 739 Celotno besedilo (3,76 MB) |
16. |