Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (drevesa) .

1 - 10 / 38
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Izmera višine drevesa brez odmerjanja razdalje od merilca do drevesa
Vladimir Puhek, 1996, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Članek obravnava metode in načine merjenja dreves, ki ne zahtevajo odmerjanja razdalje od merilca do drevesa. V uvodu so na kratko podani prejšnji in sedanji načini izmere in priprave za izmero, v nadaljevanju pa je težišče na prikazu treh novih variantnih metod izmere. Za eno od njih je opravljen tudi praktični preizkus natančnosti in zanesljivosti, s posebnim ozirom na morebitno obremenjenost s sistematično napako ali biasom. Za primerjalno - referenčno višino je uporabljena višina, izmerjena s teodolitom. Zaradi realnejše ocene natančnosti nove metode je v preizkus in analizo vključena še izmera višin z višinomerom Suunto
Ključne besede: merjenje višine drevesa, višinomer, padomer, načini izmere, natančnost, točnost, sistematična napaka
Objavljeno v DiRROS: 23.08.2023; Ogledov: 649; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (2,98 MB)

2.
3.
4.
5.
Ocenjevanje kakovosti stoječih dreves
Luka Krajnc, 2022, strokovni članek

Povzetek: Spremljanje kakovosti lesa se začne v gozdu, saj je poznavanje trenutnega stanja eden izmed ključnih dejavnikov pri usmerjanju nadaljnjega razvoja gozda v smer večje kakovosti lesne surovine. Usmerjanje razvoja gozdov v smer večje kakovosti in s tem večje dodane vrednosti lesu pa za začetek terja merljivost kakovosti. Brez tega je presoja morebitnih ukrepov v sestoju skoraj nemogoča ali vsaj zelo otežena. Trenutno uporabljena metodologija za ocenjevanje kakovosti stoječih dreves na stalnih vzorčnih ploskvah Zavoda za gozdove Slovenije temelji na neveljavnih žagarskih standardih in bi jo bilo treba posodobiti za splošno uporabo v gozdarstvu. V prispevku je na kratko opisana obstoječa metodologija, predstavljen je pregled obstoječih metodologij ocenjevanja kakovosti stoječih dreves različnih držav in predlagana nova metodologija za ocenjevanje kakovosti dreves. Osnovni cilj opisanega dela je bil razvoj metodologije, s katero bi lahko objektivno primerjali kakovost debel med različnimi sestoji in bi omogočala sortiranje prostornine dreves v potencialne gozdnolesne sortimente (t.i. »sortimentacija«). Uporaba predlagane lestvice kakovosti za opis kakovosti stoječih dreves je lahko eden izmed pripomočkov pri odločanju kam, koliko časa ali sredstev vložiti v gozdnogojitveno ukrepanje v posameznem sestoju.
Ključne besede: kakovost stoječih dreves, kvaliteta debla, gozdnolesni sortimenti, sortimentacija stoječega drevesa
Objavljeno v DiRROS: 17.10.2022; Ogledov: 554; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (734,44 KB)

6.
7.
Določanje prostornine dreves s krivuljami za opis oblike debla (KOOD)
Luka Krajnc, Gal Kušar, 2022, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Krivulje za opis oblike debla (KOOD) (ang. t.i. »taper functions«) zvezno opisujejo odnos med višino drevesa in premerom debla na ravni posameznega drevesa, od tal do vrha drevesa. Z njihovo uporabo lahko na katerikoli višini od tal (ali od vrha drevesa) določimo premer debla in tako lahko npr. pri izračunih prostornine drevesa ali sortimentov izberemo poljuben zgornji najmanjši premer, izračunamo srednje premere posameznih sortimentov ali izračunamo prostornino posameznih poljubno izbranih delov debla. Kar potrebujemo za izračun prostornin kot vhodni podatek, je drevesna vrsta, prsni premer ter višina (izmerjena ali izračunana iz višinske krivulje) ter KOOD. Na primeru smreke predstaviva prednosti in omejitve omenjenih krivulj ter narediva primerjavo izdelane slovenske KOOD za smreko in obstoječih nemških KOOD. Rezultati določanja prostornine dreves po obeh KOOD so primerljivi. S pomočjo sekcijskih meritev premerov, bodisi ročnih ali optičnih, lahko tuje KOOD lokalno prilagodimo za slovenske razmere. Z uporabo KOOD izboljšamo zanesljivost določanja prostornine dreves in omogočimo nove preračune prostornin potencialnih sortimentov
Ključne besede: taper krivulje, krivulje za opis oblike debla, KOOD, izračun prostornine drevesa, smreka
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2022; Ogledov: 674; Prenosov: 191
.pdf Celotno besedilo (285,00 KB)

8.
Bohinjska kraljica - najdebelejša znana smreka v Sloveniji
Lucija Odar, 2022, poljudni članek

Ključne besede: velika drevesa, najdebelejša smreka, Slovenija, Bohinj
Objavljeno v DiRROS: 08.03.2022; Ogledov: 763; Prenosov: 207
.pdf Celotno besedilo (392,80 KB)

9.
Ocena poškodovanosti dreves z elektronsko paramagnetno resonanco Mn2+ ionov
Zorka Stolič, Franc Batič, Polona Kalan, Marjanca Nemec, Milan Valter Schara, 1998, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Ocena poškodovanosti dreves z elektronsko paramagnetno resonanco Mn2+ ionov
Ključne besede: elektronska paramagnetna resonanca, EPR Mn2+, smreka, iglica, poškodovanost drevesa, zdravstveno stanje
Objavljeno v DiRROS: 03.11.2021; Ogledov: 792; Prenosov: 233
.pdf Celotno besedilo (565,85 KB)

10.
Modeliranje višinske in debelinske rasti dominantnih dreves ter ocenjevanje indeksov produkcijske sposobnosti gozdnih rastišč
Andrej Bončina, Vasilije Trifković, Živa Bončina, 2021, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Modeli višinskega in debelinskega priraščanja dreves so pomembni za upravljanje gozdov, saj so podlaga za določanje režima redčenj, ciljnih premerov drevesnih vrst in optimalnega razmerja razvojnih faz ter ocenjevanje produkcijske sposobnosti goz%dnih rastišč. S podatki s stalnih vzorčnih ploskev smo za dva gozdna tipa (gradnovo bukovje na izpranih tleh in predalpsko jelovo bukovje) modelirali višinsko rast dominantnih bukev in smrek glede na njihov premer. Za obe vrsti smo ocenili rastiščni produkcijski indeks (SPI), ki je dominanta višina drevja pri prsnem premeru 45 cm. Na podlagi debelinskega priraščanja do%minantnih dreves smo ocenili prehodne dobe in povprečno starost dreves glede na njihovo debelino. To so bili vhodni podatki za določitev regresijskega modela višine dominantnih dreves glede na njihovo starost. SPI je za smreko v primerjavi z bukvijo pričakovano višji, pri bukvi je vrednost SPI višja na rastišču gradnovega bukovja na izpranih tleh (28,7 m proti 27,9 m), pri smreki pa na rastišču predalpskega jelovega bukovja (31,3 m proti 29,7 m). Vrednosti rastiščnih indeksov (SI; dominantna višina drevja pri starosti 100 let) smreke na rastiščih gradnovega bukovja in predalpskega jelovega bukovja so 33,4 in 32,0, bukve pa 29,0 in 27,0. Z opisanim postopkom smo za izbrana gozdna rastiščna tipa določili indekse produkcijske sposobnosti gozdnih smreke in bukve (SI in SPI); uporabnost postopka je treba preveriti še za druge drevesne vrste in gozdne rastiščne tipe.
Ključne besede: dominantna drevesa, višinska rast, debelinska rast, rastiščni indeks, rastiščni produkcijski indeks, Fagus sylvatica, Picea abies
Objavljeno v DiRROS: 17.08.2021; Ogledov: 3426; Prenosov: 2045
.pdf Celotno besedilo (840,99 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh