Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (bukovi sestoji) .

1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Ocenjevanje prostorske zgradbe jelovo-bukovih sestojev
David Hladnik, 2004, izvirni znanstveni članek

Povzetek: V treh sestojih jelovo-bukovih gozdov na visokem krasu smo raziskali sestojno strukturo in njeno prostorsko zgradbo. Na treh raziskovalnih ploskvah, velikih2 ha, smo izmerili koordinate dreves ter njihove dendrometrijske znake.Raziskovalne ploskve v treh sestojih se med seboj razlikujejo po svoji zgradbi, gostotah in tudi po parametrih prostorske zgradbe, ki smo jih ocenilina podlagi metod za ocenjevanje prostorske razmestitve dreves. Za drevesa v I in II debelinskem razredu smo izračunali višje povprečne relativnerazlike v sestojnih gostotah kot za debelejša drevesa. Ko so vzorčne ploskve presegle velikost 6 a, so bile povprečne relativne razlike pri ocenjevanju števila dreves v III debelinskem razredu v vseh treh sestojih manjše od 30 % v vseh treh sestojih. Na podlagi teoretičnih modelov je bilo mogoče o šopasti rasti dreves sklepati le v sestoju s prevladujočo jelko. V dveh sestojih jelke in bukve smo določili tudi sestojne skupine, ki so jih oblikovala drevesa na površini do 0,5 ha. Za jelko, smreko in bukev smo ocenili (P<0,01), da se njihova prostorska razmestitev razlikuje od slučajnostne, te drevesne vrste pa so oblikovale tudi različno velike sestojneskupine na površini do 0,25 ha. Ker so bila dominatna drevesa v vseh treh sestojih enakomerno in slučajnostno razporejena, sklepamo, da sestoji tudi po obdobju propadanja jelke niso postali razgrajeni.
Ključne besede: sestojna gostota, prostorska razmestitev, jelovo-bukovi sestoji
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4511; Prenosov: 1970
.pdf Celotno besedilo (404,54 KB)

3.
4.
Vodni režim pri različnih gozdnih vrstah in oblikah
Igor Smolej, 1979, končno poročilo o rezultatih raziskav

Povzetek: Vpliv zgradbe gozdnega sestoja na snežno odejo v višini 900 do 1500 m
Ključne besede: gozdarstvo, smrekovi sestoji, bukovi sestoji, padavine, korenine, infiltracija padavin
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2930; Prenosov: 652
.pdf Celotno besedilo (3,82 MB)

5.
Vpliv redčenj na razvoj bukovih sestojev na Somovi gori
Andrej Bončina, 1994, izvirni znanstveni članek

Povzetek: V prispevku je prikazan razvoj bukovih sestojev, njihove reakcije na redčenja različne jakosti ter primerjava redčenih in naravi prepuščenih bukovih sestojev. Na raziskovalnem objektu Somova gora (Gozdnogospodarsko območje Kočevje, GE Željne-Laze, oddelka 43 in 40, montanski bukov gozd, Enneaphyllo-Fagetum) od leta 1980 spremljamo razvoj bukovih sestojev, ki so sedaj v razvojni fazi drogovnjak, nastali pa so z oplodno sečnjo pred približno petinosemdeseti leti. Opravljene so bile štiri meritve (1980, 1986, 1989 in 1993) ter redčenji (1980 in 1991). Učinki redčenj so evidentni in se kažejo v debelinskem priraščanju dreves, rastnem pospešku, debelinski strukturi, številu drevja, vrednostni podobi gozda, pokrovnosti zeliščnega sloja ter velikosti in sproščenosti krošenj. V redčenih sestojih izbranci bolje priraščajo kot ostala enako debela drevesa.
Ključne besede: izbiralno redčenje, bukovi sestoji, učinek redčenj, struktura sestoja, drogovnjak, izbranci
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4438; Prenosov: 1964
.pdf Celotno besedilo (929,99 KB)
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo!

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh