91. Rastlinske celice v urinu pri bolnikih z Brickerjevim mehurjemTanja Planinšek, Aleš Kladnik, Živa Pohar-Marinšek, Margareta Strojan Fležar, 2012, izvirni znanstveni članek Povzetek: V citoloških vzorcih občasno opazimo različne kontaminante, kot so smukec, kristali in nitke bombažne vate. Pri rutinskem pregledovanju citoloških vzorcev urina za malignost smo občasno opazili kontaminacijo preparatov z rastlinskimi celicami. Ugotovili smo, da so bile prisotne samo pri bolnikih, ki so imeli narejen obvod urina po Brickerju. Preparate urina za rutinsko citopatološko preiskavo smo pripravili z membransko filtracijo, jih fiksirali v Delaunayu in jih pobarvali po Papanicolaouu. Pregledali smo jih s svetlobnim mikroskopom. Pripravili smo tudi preparate iz kožnih podlog podjetij Coloplast in ConvaTec, ki jih stomisti uporabljajo za pritrditev vrečke na urostomo. Samo v Coloplastovih kožnih podlogah smo našli rastlinske celice, ki so bile morfološko enake rastlinskim celicam v urinu bolnikov z Brickerjevim mehurjem. Pripravili smo tudi preparate iz različnih snovi, ki so sestavni del kožnih podlog. Rastlinske celice so bile prisotne samo v preparatih guar gumija, ki ga pridobivajo iz semen rastline Cyamopsis tetragonoloba. Rastlinske celice so se po velikosti, obliki in barvi močno razlikovale od epitelijskih črevesnih celic, ki so prisotne v urinu bolnikov z Brickerjevim mehurjem, zato bi jih tudi neizkušen presejalec težko zamenjal z displastičnimi človeškimi celicami. Pomembno pa je, da vse elemente, ki jih najdemo v celičnih vzorcih, prepoznamo in da pri neobičajnih najdbah, kot so rastlinske celice, tudi razložimo, kako je prišlo do kontaminacije vzorca. Ključne besede: citološki vzorci, rastlinske celice, Brickerjev mehur, bolezni sečil Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3394; Prenosov: 838 Celotno besedilo (742,42 KB) |
92. Paliacija malignega plevralnega izlivaAleš Rozman, 2013, kratki znanstveni prispevek Povzetek: Maligni plevralni izliv je pogost spremljevalec maligne bolezni. Pri bolnikih najpogosteje povzroča dispnejo, kašelj in bolečino v prsnem košu. Cilji paliativnega zdravljenja so: lajšanje simptomov, izboljšanje bolnikove zmogljivosti in kakovosti življenja ter znižanje števila hospitalizacij. Najučinkovitejša metoda paliativnega zdravljenja je plevrodeza s talkom, ki pa ni vedno možna zaradi nerazpenjanja pljuč ali slabega stanja zmogljivosti bolnika. Takrat uporabimo trajni plevralni kateter ali razbremenilne plevralne punkcije, še posebej, če je pričakovano preživetje bolnika kratko. Pomembno je, da paliacijo malignega plevralnega izliva načrtujemo zgodaj v poteku zdravljenja, ko je možnost za uspešno plevrodezo večja. Ključne besede: rak (medicina), malignomi, bolezni dihal, plevra, diagnostika, zdravljenje Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3627; Prenosov: 810 Celotno besedilo (387,42 KB) |
93. |
94. |
95. |
96. |
97. Proučevanje biologije in ekologije gliv na lesenih elektrodrogovih v SlovenijiBogdan Ditrich, 1965, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: lesarstvo, les, lesni škodljivci, glivične bolezni, preparati, impregnacija, elektrodrogovi Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2925; Prenosov: 756 Celotno besedilo (8,94 MB) |
98. Temeljna načela dobre kmetijske prakse varstva rastlin in varne rabe fitofarmacevtskih sredstevGregor Urek, Mateja Bolčič Tavčar, Renata Fras, Viktor Jejčič, Matejka Per, Jolanda Persolja, Lucija Šarc, Meta Urbančič Zemljič, Metka Žerjav, 2013, strokovna monografija Ključne besede: integrirano varstvo rastlin, bolezni, škodljivci, zaščita rastlin, zakonodaja, naprave, postopki, varstvo okolja, varnost pri delu Objavljeno v DiRROS: 11.07.2017; Ogledov: 5146; Prenosov: 992 Povezava na celotno besedilo |
99. Vpliv bolezni in škodljivcev na obnovo gozdovNikica Ogris, Dušan Jurc, 2017, strokovni članek Povzetek: Bolezni in škodljivci gozdnega drevja bistveno vplivajo na zdravje gozdnega ekosistema v vseh njegovih razvojnih fazah. V prispevku omenjamo nekaj najpogostejših in najpomembnejših bolezni in škodljivcev z vidika obnove, pomlajevanja gozdov. Poudarjamo, da je treba: (1) izboljšati celotno verigo, od semena do vitalne sadike v gozdu; (2) poleg zagotavljanja zdravih sadik sistemsko zagotoviti kakovost sadik, s standardom ali poslovnikom kakovosti določiti zahtevane morfološke lastnosti sadik, način izkopa, prevoza, delo s sadikami pred sajenjem, načine sajenja in oskrbo po sajenju, od česar je odvisna uspešnost umetne obnove gozdov s sajenjem; (3) zagotoviti redno testiranje prisotnosti skritih, latentnih in kriptičnih škodljivih organizmov s poudarkom na fitoftorah (rod Phytophthora) v gozdnih drevesnicah. Ključne besede: varstvo gozdov, bolezni gozdov, drevesni škodljivci, drevesne sadike, drevesno mladje, seme, pomlajevanje, obnova gozdov, drevesnice Objavljeno v DiRROS: 11.05.2017; Ogledov: 4703; Prenosov: 892 Celotno besedilo (1,51 MB) |
100. |