1. |
2. Gozdna tla in vegetacija eno leto po požaru na Goriškem KrasuValerija Babij, Lado Kutnar, Aleksander Marinšek, Janez Kermavnar, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: V letu 2023 − eno leto po obsežnem požaru na Goriškem Krasu, ki je divjal julija leta 2022 − smo na izbranih gozdnih vzorčnih ploskvah popisali zeliščno, grmovno in drevesno vegetacijo in analizirali tla do globine 10 cm. Ploskve smo izbrali na lokacijah stalnih vzorčnih ploskev ZGS z različno stopnjo poškodovan osti zaradi požara. Na izbranih ploskvah smo skupno popisali 260 vrst praprotnic in semenk. V drevesni plasti smo popisali trinajst vrst (enajst domorodnih in dve tujerodni), v grmovni plasti trideset, v zeliščni pa 255. V drevesni plasti so bili najpogostejši mali jesen, črni gaber in črni bor, v grmovni mali jesen, navadni ruj in robide. V zeliščni plasti smo med drugimi popisali tudi devetnajst drevesnih vrst, ki so pomembna zasnova pri naravni obnovi požganega gozda na Krasu; najpogostejša sta bila črni gaber in rešeljika. Gradient poškodovanosti po požaru se jasno kaže v večini vegetacijskih in talnih spremenljivk. Statistično značilne razlike med skupinami ploskev z različno stopnjo poškodovanosti smo ugotovili za šest parametrov: pH-vrednosti in vsebnosti žvepla v organskem delu tal, zastiranje drevesne plasti, zastiranje mahov, število vrst v spodnji drevesni plasti, število vrst zeliščne plasti. Na ploskvah smo prepoznali devet (ter še tri vrste na požarišču zunaj ploskev) invazivnih ali potencialno invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst; med drevesnimi sta bila najpogostejša robinija in visoki pajesen. Študija pomembno prispeva k razumevanju razvoja vegetacije, pomlajevanja ključnih drevesnih vrst in poškodb gozdnih tal v inicialni fazi po obsežnem požaru.
Ključne besede: gozdna vegetacija, poškodbe tal, gozdni požar, drevesne vrste, pestrost vrst, invazivne rastlinske vrste, Kras, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 21.05.2024; Ogledov: 10; Prenosov: 3
 Celotno besedilo (1,33 MB) |
3. Položaj priseljencev na področju zdravja in zdravstvenega varstva v SlovenijiRomana Bešter, Mojca Medvešek, Janez Pirc, 2020, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Ključne besede: integracija priseljencev, priseljenci, zdravje, zdravstveno varstvo, Slovenija, integracijska politika
Objavljeno v DiRROS: 16.04.2024; Ogledov: 116; Prenosov: 28
Celotno besedilo (2,56 MB) |
4. |
5. Razvoj integracijskih programov za priseljence v SlovenijiMojca Medvešek, Romana Bešter, Janez Pirc, 2020, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Ključne besede: integracija, integracijska politika, integracijski programi, državljani držav nečlanic Evropske unije, začetna integracija priseljencev, slovenski jezik, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 16.04.2024; Ogledov: 127; Prenosov: 34
Celotno besedilo (2,36 MB) |
6. |
7. |
8. |
9. Mnenja večinskega prebivalstva Slovenije o priseljevanju, priseljencih in integracijiMojca Medvešek, Romana Bešter, Janez Pirc, 2022, znanstvena monografija Ključne besede: imigracija, javno mnenje, vladna politika, Slovenija, imigranti, integracija
Objavljeno v DiRROS: 16.04.2024; Ogledov: 151; Prenosov: 76
Celotno besedilo (3,68 MB) |
10. |
