11. Cesarski gozdni vrt v LjubljaniFranc Perko, 2021, strokovni članek Povzetek: Prispevek predstavlja začetne ideje za ponovno pogozditev Krasa od prvih najav dunajske vlade, da se bo tega lotila (1850), do javne razprave, kako to urediti (1850-1851), zborovanja Avstrijskega društva na Krasu in v Trstu, od 4. do 6. septembra 1865 do sprejema zakona o pogozdovanju Krasa v Vojvodini Kranjski leta 1885 (l. 1881 za Trst in okolico; l. 1883 za Goriško in Gradiško; l. 1886 za Istro). Kranjska se je na pogozdovanje krasa pripravljala in že leta 1874 osnovala centralno gozdno drevesnico najprej pod Rožnikom v Ljubljani, od tam pa se preselila v Gradišče. Ključne besede: zgodovina, drevesnice, Kras, pogozditev Objavljeno v DiRROS: 17.05.2021; Ogledov: 1448; Prenosov: 432 Celotno besedilo (312,71 KB) |
12. Spremembe izbranih demografskih in krajinskih kazalnikov v kraških krajinah notranje Slovenije v zadnjih štirih desetletjihAndreja Ferreira, Andrej Kobler, Boštjan Mali, 2018, izvirni znanstveni članek Povzetek: Na primeru krajinske regije Kraške krajine notranje Slovenije smo analizirali osnovne demografske kazalnike (število prebivalcev, gostota poselitve) in izbrane krajinske kazalnike (gozdnatost, število gozdnih zaplat, površina največje gozdne zaplate, delež jedrnih območij v gozdu), njihove spremembe v zadnjih štirih desetletjih in njihove medsebojne korelacije. Te smo preverjali s Pearsonovim korelacijskim koeficientom. Ugotovili smo več statistično značilnih povezav med demografskimi in krajinskimi kazalniki. Na območjih z večjo gostoto poselitve je značilen nižji delež gozda, in sicer v obeh preučevanih letih. Večji delež gozda po pričakovanjih pomeni večji delež jedrnih območij v gozdu ter večjo površino največje gozdne zaplate. Ključne besede: demografski kazalniki, krajinski kazalniki, gozdovi, krajina, Kraške krajine notranje Slovenije, Slovenija, Kras Objavljeno v DiRROS: 13.11.2018; Ogledov: 5902; Prenosov: 3539 Celotno besedilo (9,77 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
13. |
14. |
15. Mali sesalci (Mammalia : Rodentia, Insectivora) v monokulturah črnega bora na slovenskem krasuMaja Jurc, Boris Kryštufek, 1991, izvirni znanstveni članek Ključne besede: Kras, črni bor, sesalci, zoologija, Mammalia, Pinus nigra, pomlajevanje, Apodemus flavicollis, redukcija semena, biotski dejavniki, monokultura, Slovenija Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4576; Prenosov: 1920 Celotno besedilo (1,37 MB) |
16. |
17. |
18. Monitoring in analiza zaraščanja kraške krajine v GIS okoljuMilan Hočevar, Gal Kušar, Tomaž Cunder, 2004, izvirni znanstveni članek Povzetek: Članek predstavlja raziskavo zaraščanja kraške krajine. Pri analizi smo uporabili tehnike daljinskega zaznavanja, multitemporalne analize satelitskih slik v GIS okolju in statistične regresijske modele. Gozdnatost se je od leta 1935 povečala od 50,4% na 67,9%. Z regresijskim modelom smo pojasnili 71% celotne variabilnosti. Dejavniki, ki so največ prispevali k pojasnitvi zaraščanja so: nadmorska višina, razdalja do gozdnega roba, delež zaraslih površin v predhodnem obdobju, delež kmetijskih zemljišč in dve variabili, ki opisujeta intenzivnost kmetijske rabe. Če se procesi zaraščanja ne bodo bistveno spremenili, lahko do leta 2020 pričakujemo nadaljnje povečevanje gozdnatosti na 72,5%. Ključne besede: zaraščanje, GIS, Kras, analiza krajine, daljinsko zaznavanje, Landsat, Ikonos Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4651; Prenosov: 1931 Celotno besedilo (4,99 MB) |
19. Boniteta gozdnih rastišč na jugovzhodnem slovenskem gorskem krasuMartin Čokl, 1967, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: gozdarstvo, gozdna rastišča, Slovenija, Kras, bonitete, gorski Kras, drevesni prirastek Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2614; Prenosov: 680 Celotno besedilo (1,25 MB) |
20. |