41. |
42. |
43. |
44. |
45. |
46. |
47. Uporabnost slikovno preiskovalnih metod pri določanju HPV statusa karcinomov glave in vratuCene Jerele, Katarina Šurlan Popović, 2018, strokovni članek Povzetek: Karcinomi glave in vratu predstavljajo pomemben zdravstveni problem in so šesti najpogostejši karcinom na svetu. Okoli 90 % karcinomov glave in vratu je ploščatoceličnih karcinomov, ki predstavljajo globalno letno incidenco okoli 650.000, v Sloveniji pa okoli 440 primerov (2015).
V zadnjih desetletjih strmo raste incidenca karcinomov orofarinksa. Vzrok je epidemija okužb s humanim papiloma virusom (HPV), visokorizični tip 16 izoliramo kar iz 40–60 % ploščatoceličnih karcinomov orofarinksa. Bolniki s HPV-pozitivnimi PCKGV imajo občutno boljše preživetje in odzivnost na zdravljenje v primerjavi s HPV-negativnimi, zaradi česar je postalo določanje HPV statusa karcinoma ključno pri načrtovanju zdravljenja in napovedi preživetja. Trenutni zlati standard za dokaz HPV predstavlja pomnoževanje virusne RNA z verižno reakcijo s polimerazo, čedalje večjo veljavo pa dobivajo tudi radiološke slikovno preiskovalne metode. Zaenkrat izključno s pomočjo tovrstnih metod ne moremo rutinsko razlikovati med HPV-pozitivnimi in HPV-negativnimi karcinomi. Kljub temu pa raziskave kažejo na specifične, tudi radiološke lastnosti HPV-pozitivnih karcinomov, ki jih poleg rezultatov ostalih preiskav lahko uporabimo pri določanju HPV statusa. Vrednotimo tako primarni karcinom kot zasevke v bezgavkah. Primarni HPV-pozitivni karcinomi so v primerjavi s HPV-negativnimi običajno manjši, bolje zamejeni, metabolno manj aktivni in z manj nekrozami ter ulceracijami. Značilno se pojavljajo v tonzilarni regiji in na bazi jezika. Zasevki v bezgavkah so pri HPV-pozitivnih karcinomih zgodnejši in pogostejši kot pri HPV-negativnih, poleg tega imajo pogosteje cističen videz.
Ključne besede: karcinom glave in vratu, ploščatocelični karcinom orofarinksa, humani papiloma virus, HPV, radiološke značilnosti, slikovno preiskovalne metode
Objavljeno v DiRROS: 07.02.2019; Ogledov: 3843; Prenosov: 842
 Celotno besedilo (440,80 KB) |
48. Razporeditev genotipov človeških virusov papiloma pri bolnicah z rakom materničnega vratu in cervikalno intraepitelijsko neoplazijo tretje stopnje (CIN 3) v SlovenijiNina Jančar, Eda Vrtačnik-Bokal, Mario Poljak, 2011, strokovni članek Povzetek: Rak materničnega vratu (RMV) se razvije prek več stopenj predrakavih sprememb in ga je z učinkovitim presejalnim programom mogoče preprečiti oz. odkriti in v zgodnjem stadiju uspešno zdraviti. Spolno prenosljiva okužba z visokotveganimi genotipi človeških virusov papiloma (angl. human papillomavirus, HPV) je nujni dejavnik tveganja za nastanek predrakavih sprememb na materničnem vratu in RMV. Pred uvedbo cepljenja proti HPV smo želeli opredeliti razporeditev genotipov HPV pri bolnicah z RMV in bolnicah s predrakavimi spremembami najvišje stopnje (CIN 3) v Sloveniji. Razporeditev genotipov HPV smo analizirali na 284 vzorcih RMV. HPV dezoksiribonukleinsko kislino (DNK) smo dokazali v 262 od 278 vzorcev RMV (94,2 %). Ugotovili smo, da RMV najpogosteje povzročajo HPV 16, HPV 18 in HPV 33. Razporeditev genotipov HPV smo določili tudi na 261 vzorcih brisov materničnega vratu, odvzetih ženskam s CIN 3. V 253 od 261 vzorcev CIN 3 (96,9 %) smo dokazali prisotnost HPV DNK. V 80,6 % vzorcev smo našli le en visokotvegani genotip, v drugih vzorcih smo našli po več genotipov HPV (2 do 9 genotipov). Pri ženskah s CIN 3 so bili najpogosteje zastopani HPV 16, HPV 31 in HPV 33. Profilaktično cepljenje s trenutno dostopnimi cepivi proti HPV bi lahko preprečilo do 77 % primerov RMV in do 60 % primerov CIN 3 v Sloveniji, ki ju povzročata HPV 16 in HPV 18.
Ključne besede: onkologija, rak materničnega vratu, HPV
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3061; Prenosov: 786
Celotno besedilo (166,46 KB) |
